Predlog novega zakona o visokem šolstvu prinaša mnoge novosti oziroma spremembe, začenši s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga študentov in zaposlenih in spoštovanja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Nadalje ureja možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, piše v gradivu ministrstva.
Definira tudi ustanovitelje visokošolskih zavodov, pri čemer kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz s strani države (na predlog vlade), ne pa tudi samostojnih zavodov. Javna samostojna zavoda novomeška fakulteta za informacijske študije in visoka šola za upravljanje podeželja Grm se bosta po uveljavitvi zakona priključila eni od javnih univerz.
Kot novost se direktorju članice javne univerze določa pristojnost izvajanja postopkov javnega naročanja, če je tako določeno s statutom univerze.
Uvaja se ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo tako po uveljavitvi zakona priključil ljubljanski univerzi.
Precej je novosti pri delovanju Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) in postopkih akreditacije; med njimi se spreminja obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.
Predlog novega zakona prinaša spremembo glede pridobitve soglasja pristojnega ministrstva v postopkih akreditacije za regulirane poklice - tovrstno soglasje si mora po novem pridobiti že sam vlagatelj. Zunanje evalvacije v akreditacijskih postopkih lahko po novem izvajajo tudi agencije, vpisane v register EQAR, Nakvis pa lahko po novem zunanje presoje kakovosti izvaja tudi v tujini.
Kot povsem novo področje predlog zakona ureja mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja. Namenjena so pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela. Izvajajo jih (samo) visokošolski zavodi, sami jih sprejemajo, Nakvis pa jih evalvira v sklopu reakreditacije. Vzpostavlja se tudi register teh izobraževanj in javnih listin.
Namesto doslej uveljavljenega izrednega študija predlog uvaja t. i. časovno prilagojen študij, ki omogoča dokončanje študijskega programa v daljšem času, pri čemer posamezni letnik tega študijskega programa traja več kot eno leto, a ne več kot dve zaporedni leti na posamezni letnik.
Kot novost predlog uvaja sodelavca pri pedagoškem procesu - korepetitorja in strokovnega sodelavca, podrobneje opredeljuje tudi sobotno leto.
Predlog uvaja drugačen sistem financiranja visokega šolstva, vezan na posamična šestletna (sedaj štiriletna) pogodbena obdobja - ta obdobja in pogajanja veljajo tako za študijsko kot investicijsko dejavnost javnih univerz. Izrecno je tudi določeno, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP oziroma en odstotek BDP za študijsko dejavnost. Trenutno je financiranje na ravni okoli 0,6 odstotka, piše v gradivu.
Ohranja se tudi ločen sistem financiranja nacionalno pomembnih nalog, vendar z možnostjo, da se javnim univerzam po določenem času iz tega razloga povečajo sredstva za študijsko dejavnost.
Podrobneje je urejen postopek dodeljevanja koncesij, pri čemer se ob izrecni zakonski določbi te podelijo, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu, kar se ugotavlja v sklopu pogajanj z javnimi univerzami. Predvideno je, da se obstoječe koncesije postopoma iztečejo, za nove pa bo potreben razpis.
Po javni obravnavi sledi medresorsko usklajevanje. V začetku oktobra bo predlog zakona obravnavala vlada, nato pa gre v zakonodajni postopek državnega zbora.
