Tomaž Ročnik

Uničil podjetje s sto zaposlenimi, zdaj ga je vrhovno sodišče rešilo pred zaporom

Primož Cirman, Tomaž Modic
13. 6. 2024, 17.30
Deli članek:

Obrambi Tomaža Ročnika, nekoč enega od najbogatejših Slovencev, ki je bil obsojen na zaporno kazen, je s pomočjo napake sodišča uspelo doseči razveljavitev pravnomočne sodbe zaradi gospodarskega kriminala.

arhiv
Tomaž Ročnik je julija lani s 700 tisoč evrov vredno jahto nasedel pred marino Punat na otoku Krku. Leto dni pozneje ga je vrhovno sodišče rešilo pred zaporom, pri čemer se je sklicevalo na napako sodišča v Celju.

Velenjskemu podjetniku Tomažu Ročniku, nekoč enemu od najbogatejših Slovencev, ki je bil lani pravnomočno obsojen zaradi večmilijonskega oškodovanja pekarske družbe Klasje Celje, ne bo treba v zapor. Na vrhovnem sodišču so namreč potrdili, da so razveljavili obsodilno sodbo proti Ročniku v zadevi Klasje. Kot so pojasnili, so ugodili zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Ročnikov odvetnik Borut Soklič. »Zadeva je bila razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje višjemu sodišču v Celju,« so sporočili z vrhovnega sodišča. Iz sodbe je razvidno, da je Ročnika rešila napaka celjskega sodišča pri vročanju sodne pošte.

Kot je znano, je bil Ročnik leta 2021 v ponovljenem sojenju na okrožnem sodišču v Celju skupaj z nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič spoznan za krivega zlorabe položaja v gospodarski dejavnosti. Obsodili so ga na dve leti zapora. V začetku lanskega leta je sodbo potrdilo še višje sodišče v Celju. Takrat je vse kazalo na to, da bo Ročnik moral v zapor. Medtem ko je obramba skušala sodišče prepričati, naj Ročniku dovoli alternativno prestajanje kazni, je vse upe polagala v zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je izredno pravno sredstvo. Tej je vrhovno sodišče aprila letos ugodilo. Vse to pomeni, da Ročnik do nadaljnjega ostaja na prostosti.

Nepremičnine vrnil šele, ko je prišel NPU

Podjetje Klasje, nekdaj eden naših večjih proizvajalcev kruha in pekarskih izdelkov, je v stečaju končalo leta 2015. Delo je izgubilo približno 100 zaposlenih, večina jih je tam delala več kot desetletje. Lastniki na čelu z Ročnikom so podjetje z največjimi silosi za pšenico v državi so razkosali in razprodali po delih. Upniki, med njimi tudi nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), v javnosti bolj znana kot slaba banka, so ostali brez več deset milijonov evrov.

Klasje.si
Klasje, nekdaj eden večjih proizvajalcev kruha in pekarskih izdelkov pri nas, je v stečaju končalo leta 2015.

Dve leti prej, aprila 2013, so prostore Klasja in številnih Ročnikovih podjetij obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Iskali so dokaze o sporni prodaji premoženja pekarske družbe. V jedru njihove preiskave je bil več kot 10 milijonov evrov vreden prenos poslovne stavbe Klasja in pekarne v Laškem na podjetje Millcom skupina, ki sta ga pred tem ustanovila Tomaž Ročnik in Dragica Veršič.

Bistvo: podjetju Millcom v zameno za to premoženje Klasju ni bilo treba plačati niti evra kupnine. Klasje je namreč iste nepremičnine po prodaji vzelo v 20-letni najem, novemu lastniku, torej podjetju Millcom, pa je vnaprej nakazalo predujem. Do izteka najemne pogodbe bi Klasje te nepremičnine krepko preplačalo. Šele leta 2013, ko so ju začeli preiskovati kriminalisti, sta Ročnik in Veršič nepremičnine vrnila.

To pa ni bil edini razlog za klavrni propad tovarne, ki je imela na svojem vrhuncu 400 delavcev in ustvarjala prek 20 milijonov evrov prihodkov. Ročnik si je od nje izposojal denar in ga porabljal za druge posle. Med drugim je svoji sestri Romani Pajenk pomagal pri reševanju finančnih težav nekdanje Probanke, ki jo je vrsto let vodila. Ko je Klasju zmanjkalo obratnega kapitala za financiranje proizvodnje, je Dragica Veršič raje razglasila bankrot in to podjetje poskušala rešiti z odpisom dolgov.

Sodba padla zaradi napake celjskega sodišča

Sojenje zaradi sporne prodaje nepremičnin Klasja izpred 17 let se sicer vleče že od leta 2017, ko sta Ročnik in Veršič prvič sedla na zatožno klop celjskega sodišča. To ju je leto dni pozneje spoznalo za kriva zlorabe položaja. Prvi je dobil leto in devet mesecev, druga pa leto in dva meseca zaporne kazni. Toda sodbo je razveljavilo višje sodišče. Leta 2020 se je tako ponovno začelo sojenje na prvi stopnji. Pričakovalo se je še hitrejši postopek, saj je bil del obtožb izpuščen. To se je tudi zgodilo. Maja 2021, manj kot leto dni po začetku drugega sojenja, sta bila Ročnik in Veršič ponovno spoznana za kriva. Dobila sta tudi višje zaporne kazni. Obramba se je ponovno pritožila na višje sodišče, kjer pa ni bila uspešna. Po naših podatkih je sodba postala pravnomočna januarja letos.

Toda zdaj je pravnomočno sodbo razveljavilo vrhovno sodišče. Zakaj? Kot je razvidno iz sodbe, je celjsko sodišče drugo sodbo iz leta 2021 vročalo obema obsojenima, njunim odvetnikom in tožilstvu, ne pa tudi podjetju Millcom skupina, ki so mu v postopku naložili plačilo 350.000 evrov pridobljene premoženjske koristi. »Pravni osebi sodba ni bila vročena na naslov njenega sedeža, niti pred tem ni bila kako drugače seznanjena s postopkom ali v njem udeležena,« je po pregledu spisa ugotovilo vrhovno sodišče. Prvo sodno pisanje je bil tako poziv k plačilu premoženjske koristi, ki ga je Millcom skupina uradno prejela februarja 2023, torej skoraj dve leti po sodbi višjega sodišča. Direktor podjetja Millcom skupina je Ročnik, ki je bil v isti zadevi pravnomočno obsojen. Toda ta procesna napaka je bila po oceni vrhovnega sodišča dovolj za razveljavitev sodbe, Ročnik pa je tako vsaj za nekaj časa preložil prestajanje zaporne kazni.