Občina upoštevala želje prebivalcev

Simonovič brez legalizacije svoje hiše na Markovcu

Alenka Penjak
10. 6. 2024, 20.48
Posodobljeno: 10. 6. 2024, 20.50
Deli članek:

Malo udeležencev, malo razprave. Takšen je bil izplen druge javne razgrnitve dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Mestne občine Koper. Sledila bo še ena javna razgrnitev v dvorani sv. Frančiška, čas za predloge poteče 30. junija, nato naj bi do konca leta prostorski načrt prišel tudi pred občinske svetnike. »Upam, da nam ga bo uspelo sprejeti še letos, no, najpozneje januarja 2025,« pesti drži župan Aleš Bržan.

Nataša Hlaj
Parcele na Markovcu skrbijo za veliko dogajanja v Kopru.

»Največji prelom se mi zdi, da smo po 20 letih prišli do točke, ko lahko predstavimo že dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta. Ljudje, ki so vrsto let dajali pobude, so si želeli samo odgovor, ali bo njihovo kmetijsko zemljišče kdaj stavbno. Zdaj odgovor poznajo in so dejansko bolj mirni kot prej,« je po javni obravnavi v dvorani sv. Frančiška povedala Tjaša Babič, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in urejanje prostora.

Dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) je precej drugačen od osnutka, ki je bil v javni obravnavi pred dvema letoma. Tisti je bil bolj razvojno usmerjen, saj je denimo vseboval tehnološki park v Bertokih in obrtno cono pod Dekani. A občina je upoštevala pripombe ljudi in v sedanjem, dopolnjenem osnutku OPN tehnološki park in obrtna cona pod Dekani nista več omenjena.

Na podeželju iz stavbnega v kmetijsko

Med največjimi posebnostmi dopolnjenega osnutka OPN je spreminjanje stavbnih zemljišč na podeželju v kmetijska. Med primeri so Krkavče, Koštabona, Popetre, Poletiči, Pregara ... Občina je vedela, da ima na podeželju preveč stavbnih zemljišč, na katerih pa ni mogoče zidati. Bodisi zaradi omejitev zavoda za varstvo kulturne dediščine bodisi zaradi slabega terena. Zato so številna stavbna zemljišča spremenili v kmetijska, ne glede na to, ali so v zasebni ali občinski lasti, kar so predstavili v prvem osnutku pred dvema letoma.

Pri ljudeh je to povzročilo veliko jeze in odpora, zato so se na občini odločili, da nekaterim predlogom pridejo naproti. V osnutku OPN so določenim zemljiščem vrnili stavbni namen, prostor, ki ga ščiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pa da v prihodnje obvarujejo s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Ljudje imajo do 30. junija čas, da preverijo, katera zemljišča so ostala kmetijska in katera so znova stavbna.

Razvoj Bertokov, Dekanov in Škofij

Največja širitev stavbnih zemljišč je bila zastavljena v Bertokih, kjer so želeli razvijati tehnološki park, vendar krajanom zamisel ni bila všeč. V tokratnem osnutku so ta bertoška zemljišča znova kmetijska, kot so že bila. V Dekanih blizu gospodarske cone Bivje je občina želela urediti večjo gospodarsko cono, podobno Serminu, ki bi segala vse do drugega tira, kar pa so krajani zavrnili. Območje, na katerega so jo hoteli širiti, je znova kmetijsko. Preden se bo lahko gradilo, bo treba območje protipoplavno urediti in znova bo sledilo urejanje območja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.

Na Škofijah je občina lastnikom stavbnih zemljišč želela omogočiti gradnjo in se je lotila izdelave podrobnega prostorskega načrta. Domačini so bili proti, kot pogoj so postavili sprejem OPN. V načrtu je tudi nova, slemenska cesta, ki bi se vzpela na Škofije že iz prvega krožišča in razbremenila ceste.

Zdravko Primožič/FPA
Nekdanji poslanec Branko Simonovič ne bo mogel legalizirati črne gradnje.

Črne gradnje in kmetijska zemljišča

Pri pripravi OPN se je občina uspela držati načel in pravil, kar se najbolj pozna pri tem, da niso s spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna legalizirali nobene črne gradnje. Niti tiste nekdanjega poslanca Branka Simonoviča nad cerkvijo na Markovcu, ki je hišo postavil na kmetijskem zemljišču. Ko je začel nastajati OPN, je občini dal predloge in pobude, naj zemljišče spremeni v stavbno. Ni mu uspelo.

Občina je vztrajala, da lahko vsi, ki imajo črne gradnje, te legalizirajo po gradbeni zakonodaji. Če jih ne morejo, pa imajo problem, ki ga občina ne more reševati. In ker ima občina še vedno na voljo 30 odstotkov nepozidanih stavbnih zemljišč, ni niti smiselno, da ustvarja nova. Na četrtkovi javni obravnavi so udeleženci podali nekaj novih pobud – na primer za observatorij v Bertokih, ki si ga želi astronomsko društvo, pa tudi za zaprtje kamnoloma v Črnotičih.

Zanimivosti

krava bipa
Zgolj pasla zijala

Po trgovskem centru na Krku se je sprehajala krava

aleksander veliki_1
Visoka pričakovanja

Kako je Aleksander postal Veliki

trump-sneakers
Tržna priložnost

Podjetje v Trumpovi lasti prodaja superge na katerih je podoba okrvavljenega obraza Donalda Trumpa po streljanju na shodu

prototip, vesoljska-obleka, nasa
Inovacija

Iz urina v okusno vodo v petih minutah

ulla, ulla-serumi, serumi, zdravje, poletje
Zanimivosti

10 poletnih nasvetov za zdravo in sijočo kožo

huawei, huawei-pura-70-ultra, pura-70
Športni fotograf Luka Vovk o Huawei Pura 70 Ultra

Osupljiva moč Huawei Pura 70 Ultra skozi oči fotografa Luka Vovka