Nepoznavalcu je težko razumeti dogajanje in sklepanje poslov v elektrogospodarstvu, vse od proizvodnje do distribucije, preprodaje in prodaje elektrike končnemu kupcu, torej potrošniku. Prav slednji je tisti, ki nosi finančno breme vseh naštetih v verigi. Kako se lahko zgodi, da ima elektrika na borzi negativno ceno? Ker je je očitno preveč in z njo nimajo kam. »Do negativnih cen na borzi prihaja v času nepričakovano nizke porabe in nepričakovano visoke proizvodnje sončnih ali vetrnih elektrarn, največ ob praznikih ali koncih tedna. Ta nepričakovano visoka proizvodnja se (za zdaj) ne dogaja na slovenskem trgu, ampak na evropskem. Celoten evropski trg električne energije kot tudi evropsko elektroenergetsko omrežje sta zelo dobro povezana, fizično in cenovno, negativne cene na severu Evrope se zato prenesejo tudi na druge države. Za negativne cene je največkrat zaslužna velika proizvodnja vetra na severu Evrope, a tudi sonce na jugu lahko povzroči pojav negativnih cen,« so pojasnili na Ministrstvu za okolje, energijo in podnebje (MOPE).
Ceneje elektriko pokuriti kot zmanjšati njeno proizvodnjo
»Dogaja se, da ima energija na urnem trgu za dan vnaprej negativno vrednost. V takih trenutkih s tržnim načinom lahko poskrbimo za izravnavo proizvodnje in odjema tako, da dobi plačilo tisti, ki zniža proizvodnjo ali poveča porabo, seveda v povezavi z akterjem na trgu, ki trguje na dnevnem trgu. V času minimalne proizvodnje v elektrarnah na fosilna goriva lahko dodatno zmanjšanje proizvodnje prinese dodatne stroške, in ne prihranka, podobno je v jedrskih elektrarnah. Zato je v takih trenutkih včasih ceneje najti ponudnika, ki mu je treba plačati čim manj za večjo porabo ali za manjšo proizvodnjo. To prinese cene blizu ničle ali celo negativne cene,« so dodali na ministrstvu. Preprosto povedano, to pomeni, da je ceneje, če se viški elektrike pokurijo v prazno, kot pa da bi zmanjšali njeno proizvodnjo.
Zakaj ne znižajo cen in spodbudijo potrošnje
In če imamo na evropskem trgu, del katerega je tudi slovenski, elektrike preveč: zakaj distributerji ne znižajo cen in spodbudijo večje potrošnje? »Maloprodajne cene za končnega potrošnika se spreminjajo počasi in z zamudo ter v veliko manjšem obsegu kot cene na borzah. V segmentu gospodinjstva pri dvigu (in spustu) spremembe cen zaradi dogodkov na trgu zamujajo včasih skoraj za celo leto. Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so določene v daljšem obdobju, da zmanjšajo tveganja zaradi borznih nihanj. Zato zdaj, ko se cene na borzi že nižajo, cene za gospodinjstva padajo z zamudo, saj plačujemo energijo, ki je bila kupljena lani, predlani in predpredlani, ko so bile cene na borzah še visoke. Kratkih obdobij negativnih cen, ki trajajo običajno le nekaj ur na dan, gospodinjski odjemalci sploh ne čutimo, kot tudi ne kratkih obdobij, ko cene na borzah dosegajo zelo visoke vrednosti. Gospodinjstva (kot tudi industrija) čutijo povprečne cene. S tarifami se cene za potrošnike oblikuje tako, da so ponoči in čez praznik nižje ter čez delovnik višje, a s tem odražajo le povprečno cenovno krivuljo na borzi. Borzna nihanja urnih cen so običajno veliko višja od nihanja cen visoke in nizke tarife. Povprečne cene na borzah pa seveda v zadnjih mesecih padajo, a nikakor niso negativne,« so navedli na MOPE.
V hranilnike vlagajo zasebniki, država pač ne …
Na mestu je vprašanje, zakaj država ne poskrbi za nabavo lastnih hranilnikov elektrike (mega baterij), v katerih bi lahko viške elektrike hranila oziroma jih regulirala. Se pa hranilniki še kako izplačajo zasebnemu podjetju Ngen, in to na dvorišču Taluma, ki je opremljen s primerno energetsko infrastrukturo. V Ngenu se pripravljajo, da v Talumu postavijo še tretji hranilnik. Njegova kapaciteta bo takšna, da bi lahko za pol ure z elektriko oskrboval vso Slovenijo.
