»Natančnih podatkov za Slovenijo sicer ni, po ocenah je stanje pri nas enako kot v drugih evropskih državah, kjer je neplodnih od 10 do 15 odstotkov parov, kar pomeni, da ima težave s plodnostjo vsak šesti do sedmi par,« pravijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer deluje eden od štirih slovenskih centrov za zdravljenje neplodnosti. Preostali trije so UKC Ljubljana, Zdravstveni center Dramlje v Ljubljani in Bolnišnica Postojna.
V Sloveniji se na leto rodi več kot tisoč otrok, ki so bili spočeti z biomedicinsko oploditvijo. Zadnji podatki, ki so na voljo in so nam jih posredovali z ministrstva za zdravje, so za leto 2019. Takrat se je v Sloveniji s pomočjo umetne oploditve rodilo 1234 otrok, povprečno trije na dan. Vseh rojstev v Sloveniji je bilo leta 2019 19.328.
Dvakrat več centrov za pomoč parom
Slovenija, enako kot druge evropske države, podatke o postopkih oploditev z biomedicinsko pomočjo za vsako leto objavlja v reviji Human Reproduction pri založbi Oxford. V dobrih dveh desetletjih, med letoma 1997 in 2019, se je v Evropi s pomočjo biomedicinske oploditve rodilo dva milijona otrok in pol. Število centrov, ki pomagajo parom pri zanositvi, se je v 20-letnem obdobju povečalo za 200 odstotkov. Leta 1997 jih je bilo v 18 evropskih državah 482, leta 2019 v 40 državah že skoraj 1500. V 20 letih se je število letno rojenih s pomočjo biomedicinske oploditve povečalo s 35.000 na več kot 200.000. Zadnja podatka, za leti 2018 in 2019, sta 215.614 ter 203.665, navaja Human Reproduction.
Na Balkanu najmanj umetnih oploditev
Država v Evropi z največjim deležem otrok, rojenih z biomedicinsko pomočjo (8,9 odstotka), je Španija. V Grčiji je ta delež 7,5 odstotka, v Sloveniji, Avstriji in na Češkem pa nekaj več kot šest odstotkov. V Italiji se na leto okoli tri odstotke otrok rodi po umetni oploditvi, enako v Nemčiji in Franciji, na Madžarskem dobra dva odstotka. Podatki za Hrvaško niso na voljo, so pa zbrani podatki o drugih državah nekdanje Jugoslavije. V Bosni je bilo leta 2019 samo 40 rojstev otrok po umetni oploditvi, v Srbiji blizu 600, v Črni gori 200 in Severni Makedoniji 700. Še zanimivost: v Albaniji le 60 od okoli 11.000 rojstev na leto.
Kaj so najpogostejši vzroki neplodnosti
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da je neplodnost v nekaterih socialnih in kulturnih krogih še vedno tema, o kateri težko spregovorimo. »Danes ima vse več parov težave z zanositvijo, na kar verjetno vsaj delno vpliva sodoben način življenja in odlaganje odločitve za otroka v vse kasnejše obdobje,« pravi strokovnjakinja za zdravljenje neplodnosti, docentka Sara Korošec. »Starost ženske je skoraj najpomembnejši dejavnik zanositve, zato je pomembno, da pri obravnavi ne odlašamo. Vzroki za neplodnost so v enakem deležu pri ženski in moškem ter približno v enakem deležu tudi pri obeh partnerjih hkrati. Pri približno 10 do 20 odstotkih parov vzroka ne najdemo. Motnje ovulacije so prisotne pri 30 od 40 odstotkih neplodnih žensk. Zmanjšana rezerva jajčnikov je najpogostejša pri starejših ženskah, vendar je tudi pri mlajših mogoča odpoved delovanja jajčnikov. Endometrioza je bolezen, pri kateri se zunaj maternice pojavi tkivo, podobno sluznici maternice, ugotovljena je pri 20 do 40 odstotkih neplodnih žensk. Med vzroki nezanositve so lahko tudi neprehodnost oziroma zaraščenost jajcevodov, razvojne nepravilnosti maternice, pregrajena ali celo nerazvita maternica. Pogosto v maternici pri pregledu ugotovimo miome. V srednjih letih jih ima približno tretjina žensk, v rodnem obdobju približno četrtina. Miomi mnogokrat ne zahtevajo ukrepanja, temveč zgolj opazovanje,« je navedla ginekologinja dr. Sara Korošec.
