V Trenti so pretekli konec tedna pripravili osrednjo slovesnost ob obeleževanju stoletnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. TNP danes obsega 840 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije, in spada med najstarejše evropske parke, ob tem pa se sooča z novimi izzivi, med katerimi so na prvem mestu podnebne spremembe ter iskanje ravnovesja med človekom in naravo, je bilo slišati na osrednji prireditvi. Ob domačinih so se slovesnosti udeležili številni gostje iz Slovenije in tujine, med drugim delegacija pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz ZDA, predstavniki Narodnega parka Taunus iz Nemčije, Narodnega parka Julijsko predgorje iz Italije in Narodnega parka Berchtesgaden iz Nemčije, s katerim bo TNP 8. junija predvidoma podpisal sporazum o pobratenju.
Ključni so domačini
»Varstvo je obstoj – prvih sto let naravovarstva je za nami,« je svoj nagovor z geslom obeleževanja 100. obletnice začel direktor Triglavskega narodnega parka Tit Potočnik in spomnil, da je TNP edini narodni park v Sloveniji in eden od 13 narodnih parkov v Alpah. Leta 2003 je postal del prvega in največjega biosfernega območja pri nas, Biosfernega območja Julijske Alpe, ki obsega devet odstotkov državnega ozemlja. »Prav letos, na 100. obletnico parka, bo Biosferno območje Julijske Alpe uvrščeno na Unescov seznam čezmejnih biosfernih območij, saj se bo združilo z biosfernim območjem v Italiji pod enotnim imenom Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe,« je napovedal Potočnik.
Dodal je, da so temelji uspešnega delovanja sodelovanje z lokalnimi in državnimi institucijami, izmenjava izkušenj in dobrih praks, tudi na mednarodni ravni. Ključni pa so domačini. »Prav oni so tisti, ki skrbijo za park in se soočajo z vsakodnevnimi izzivi življenja v parku, med drugim vse bolj prepoznavajo prednosti življenja v parku.«
Zahvalo prebivalcem TNP je izrekla tudi slavnostna govornica, predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica obeleževanja jubileja. »Triglavski narodni park je, lahko rečem, živi muzej naravne in kulturne dediščine, vendar s to posebnostjo, da v tem muzeju na prostem živite tudi ljudje.« Poudarila je, da so glavni izziv časa podnebne spremembe, ki so najbolj prisotne prav v gorskem svetu, k obsegu škode pa svoje dodamo ljudje. »Temu se postavljate po robu z umnim upravljanjem parka v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo. Zavedam se, da se morate prebivalci prilagajati omejitvam posebnega režima v zavarovanem območju in da to ni vedno lahko. Hkrati pa ste s sodelovanjem in pametnimi usmeritvami dosegli, da je življenje v parku tudi priložnost s svojimi prednostmi,« je še povedala Pirc Musarjeva.
Trajnostni razvoj je nujen za ohranjanje dediščine
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper je poudarila, da je trajnostni razvoj zavarovanih območij v Sloveniji ključen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine države. »Prihodnost zelenega dogovora ne bo mogla mimo dejstva, da smo v trojni globalni krizi – podnebni, biodiverzitetni in krizi onesnaževanja – ter da bomo aktivnosti v vseh sektorjih morali prilagoditi, če želimo povečati našo podnebno odpornost in tudi naslednjim generacijam zapustiti ohranjeno naravo,« je pristavila.
Zbrane je nagovorila tudi generalna sekretarka Alpske konvencije, ki ji Slovenija predseduje v obdobju 2023–2024, Alenka Smerkolj. Kot je dejala, zavarovana območja v Alpah potrjujejo dejstvo, da se varstvo narave ne konča ob državnih mejah, ter opozorila, da sta povezovanje in usklajeno sodelovanje ključ do uspešnega spopadanja z izzivi v gorskem svetu. »Mnogi izmed njih, kot so podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti ter vse večji konflikti v rabi prostora, se najbolj očitno kažejo ravno v tem prostoru. V tem kontekstu Triglavski narodni park opravlja neprecenljivo delo varstva naravne in kulturne dediščine, trajnostnega razvoja ter izobraževanja,« je med drugim izpostavila.
Osrednjo slovesnost je spremljal bogat kulturni program. Pred Domom Trenta pa so se na stojnicah predstavili nosilci znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka, Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, Mladi nadzornik, Biosferna območja Slovenije in Skupnost naravnih parkov Slovenije, Skupnost Julijske Alpe ter Čezmejno območje Ekoregija Julijske Alpe.
