Novice Svet24

Prezgodnje rojstvo je opredeljeno s trajanjem nosečnosti in pomeni rojstvo novorojenčka pred 37. tednom nosečnosti ter s porodno težo manj kot 2500 gramov. Normalna nosečnost sicer traja 40 tednov. »Prezgodaj rojeni so torej tisti, ki se rodijo tri tedne pred pričakovanim dnem poroda. Porode pred 32. tednom imenujemo zelo prezgodnje porode, pred 28. tednom pa izjemno prezgodnje. Nedonošenček pa je pogovorna beseda za prezgodaj rojenega otroka,« pravi Lilijana Kornhauser Cerar, neonatologinja v Porodnišnici Ljubljana.

Smo tik pod evropskim povprečjem

Pri nas je sorazmerno malo prezgodnjih rojstev, dodajajo na NIJZ, med letoma 2018 in 2022 so zabeležili v povprečju 6,8 odstotka živorojenih novorojenčkov, nizko porodno težo pa je imelo 5,7 odstotka novorojenčkov. »V zadnjih petih letih opažamo trend zmanjšanja deleža prezgodaj rojenih otrok in otrok z nizko porodno težo. Med prezgodaj rojenimi novorojenčki je več fantkov, med novorojenčki z nizko porodno težo pa je bilo v enakem opazovanem obdobju več deklic. Podatki kažejo, da je tveganje za prezgodnji porod oziroma nizko porodno težo višje pri ženskah z nizko izobrazbo. Primerjava z državami EU kaže, da se Slovenija po številu prezgodnjih porodov uvršča okoli evropskega povprečja, ki znaša 6,9 odstotka,« pravijo na NIJZ.

Na svetu se tako vsako leto prezgodaj rodi okoli 15 milijonov otrok, v Evropi 500 tisoč in pri nas okoli 1400. Slovenska mala rekorderka je dojenčica Erin, ki se je rodila v 22. tednu nosečnosti in je ob rojstvu tehtala zgolj 370 gramov. Sodobna medicina in močna volja do življenja delata danes prave male čudeže, čeprav je verjetnost, da novorojenček preživi ob rojstvu v 23. tednu manj kot 20-odstotna, v 26. tednu je verjetnost že več kot 85-odstotna, v 30. tednu pa 95-odstotna.

facebook

Pri nas dobro poskrbimo za male borce, je prepričana Lilijana Kornhauser Cerar: »Slovenija spada med države z nizko stopnjo prezgodnjega poroda, katerega pogostnost se v zadnjih dveh desetletjih ni pomembno spremenila in se giblje med 6,5 in 7 odstotki. Večina rojstev najbolj nezrelih nedonošenčkov, rojenih pred 32. tednom nosečnosti, se zgodi v Ljubljani in Mariboru, ki sta ne le ustrezno opremljena z opremo, ampak v njej dela dovolj veliko posebej izobraženega in izkušenega medicinskega osebja. Razlog za takšno centralizacijo, s katero lahko dosegamo najboljše uspehe ne le glede preživetja, ampak predvsem nizke obolevnosti, je bila uvedba 'transporta v maternici' že leta 1986. Z njim se iz 12 manjših porodnišnic v Sloveniji zlasti v Ljubljano premešča vse nosečnice, pri katerih se pričakuje zelo prezgoden porod ali rojstvo novorojenčka, ki bo potreboval intenzivno oskrbo.«

Prezgodaj rojeni bolj cenijo življenje

Kako prezgodnje rojstvo vpliva na zdravje otroka v poznejših letih? Kot pravijo strokovnjaki na morebitne posledice najbolj vpliva zrelost ob rojstvu. »Skoraj vsi otroci, rojeni po manj kot 26 tednih nosečnosti, imajo določene težave. Pozneje shodijo, so manj motorično spretni, večina ima lahko težave pri abstraktnem mišljenju. Bistveno manj pa je težke prizadetosti, predvsem zaradi strokovne obravnave teh otrok s prilagojenim zdravljenjem,« meni Lilijana Kornhauser. Tuja literatura navaja, da v odrasli dobi večina nekdanjih izjemno majhnih nedonošenčkov sicer po akademskih merilih ne doseže donošenih vrstnikov, a so glede na ankete z življenjem celo bolj zadovoljni, med njimi skoraj ni najti razvad, kot sta uživanje drog in alkohola. Kot da podzavestno bolj cenijo življenje, za katerega so se morali od prve minute dalje krepko boriti.

Prav vsi organi nedonošenčka so ob rojstvu še nezreli, izjema so možgani, katerih razvoj je po 24 tednih že dokončan glede števila celic, a jih lahko poškodujejo drugi dejavniki, zlasti pomanjkanje ali preobilje kisika, nihanja v pretoku krvi prek žil in tudi vnetja. »V nezreli možganovini, ki ima zelo malo opornega tkiva in so možgani nedonošenčka bolj podobni žolci kot čvrstemu organu, se že manjše krvavitve lahko hitro širijo, pritisk krvi v prekatih pa moti prekrvavitev možganovine ob njih, ki lahko dokončno propade,« svari Lilijana Kornhauser. Na NIJZ dodajajo, da je pri nedonošenčkih večja nevarnost nastanka prirojenih anomalij ter da je ogrožen tudi razvoj pljuč, jetrnih encimov in imunskega sistema. Ti otroci imajo lahko v poznejšem obdobju težave z dihali, centralnim živčnim in hormonskim sistemom, slabokrvnostjo, termoregulacijo, presnovo, sečili ter splošno imunsko odpornostjo.

Začne se sam od sebe ali je sprožen

Vzrokov, zakaj pride do prezgodnjega poroda, je veliko. Sprožiti ga morajo, ko je v nevarnosti življenje matere ali ploda. Kot najpogostejše razloge za sprožitev poroda navajajo visok pritisk pri materi in pojav beljakovin v urinu (preeklampsija) ter vse kronične bolezni, od sladkorne bolezni do bolezni ledvic ali srca. Zaradi otroka pa je, kot pojasnjuje Lilijana Kornhauser, treba prezgodnji porod sprožiti najpogosteje, če »gre za hud zastoj plodove rasti v maternici in obstaja velika verjetnost, da bo za otroka bolje zunaj maternice na oddelku za intenzivno zdravljenje. V Sloveniji je približno ena tretjina od vseh prezgodnjih porodov sproženih pre­zgodnjih porodov.« Pogosto do spontanega prezgodnjega poroda pride tudi zaradi vnetij ali pa je vzrok večplodna nosečnost z dvojčki, trojčki. Letos so se v Ljubljani prezgodaj rodili tudi četverčki.

facebook

Zato je za vse novorojenčke, še zlasti pa za prezgodaj rojene otroke, izjemno pomemben prvi stik kože na kožo med novorojenčkom in njegovo materjo. »Stik kože na kožo pomeni, da novorojenčka položimo materi na prsi takoj po njegovem rojstvu. Ta tehnika 'kengurujčkanja' se izvaja še posebej pri nedonošenčkih, saj nanje deluje terapevtsko. Razvila se je na siromašnih področjih sveta, kjer inkubatorjev, ki nadomestijo funkcionalnost in udobje maminega trebuha, ne poznajo ali pa jih nimajo dovolj. 'Kengurujčkanje' se je izkazalo za izjemno uspešno, saj zmanjšuje smrtnost in obolevnost otrok. Za nedonošenčke je najbolje, da vsaj prvi mesec ostanejo v maminem naročju po dve do tri ure na dan,« dodajajo na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Po vseh bitkah pa mnogo prezgodaj otrok zraste v nadobudneža, ki se ne razlikujejo od svojih vrstnikov. Tudi zaradi izzivov, ki so jih premagovali v prvih dneh življenja skupaj s starši in medicinskim osebjem, se že od leta 1996 srečujejo na dogodku v organizaciji osebja enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev. Vsakoletna srečanja so dokaz, da je prav vsak otrok, ki je bil nekoč »majhen za dlan« in je zrasel v povsem običajnega mladostnika, vreden vloženega denarja v zdravljenje, nego zelo nezrelih novorojenčkov in osebje, ki včasih dela prave male čudeže.

Starši lahko delijo izkušnje z zdravljenjem, premagovanjem strahu in skrbi tudi z mladimi starši, ki so šele na začetku svoje poti skupaj s prezgodaj rojenim otrokom. Podobno »nalogo« ima tudi skupina na Facebooku z imenom Junaki prvega nadstropja, kjer starši tudi v primerih iz preteklosti lahko najdejo dodatno moč, prav tako je treba povedati vsako zgodbo vsakega dojenčka in njegovih staršev. »Čeprav je v Sloveniji na leto rojenih približno 1400 nedonošenčkov, se mamice, ko se nam to zgodi, počutimo same na svetu. In tako sem pred štirimi leti začela zbirati in deliti zgodbe malih borcev, ki mi jih pošiljajo njihove pogumne mamice,« piše Petra Znoj.