Črne napovedi pred žetvijo: ob trenutnih cenah poljedelce čaka bankrot
Mojca Vtič
4. 6. 2024, 18.47
Deli članek:
Slab mesec dni pred začetkom žetve mnogi ugibajo, kakšne cene žit pričakovati letos. Govori se, da so skladišča polna, zagotovo so bolj polna kot lani. Letos so namreč odkupovalci do sredine maja odkupili 6700 ton več tuje pšenice kot leto prej, lanski uvoz pa je bil skoraj za sto odstotkov obsežnejši od leta 2022.
Mojca Vtič
Žetev ječmena, ki je prvi kazalnik cen pšenice, naj bi se začela dober teden prej kot običajno, kar pomeni v začetku druge polovice junija.
Drastično se je povečal uvoz iz Madžarske, za dobrih sto tisoč ton, tako so lani vlakovne kompozicije in tovornjaki iz naše vzhodne sosede v Slovenijo prepeljali 155.371 ton pšenice. Dobrih pet tisoč ton so uvozili neposredno iz Ukrajine, uvoz hrvaškega zrnja pa je upadel s 54 tisoč ton na 31 tisoč ton. Skupno so slovenski odkupovalci (prekupčevalci) uvozili 218.328 ton pšenice iz tujine v skupni vrednosti 50,3 milijona evrov pšenice in za 14,7 milijona evrov moke oziroma je povprečna cena tone uvožene pšenice stala 230 evrov. Slovenskemu kmetu pa je bila v času žetve izplačana po povprečni ceni okrog 196 evrov, razkrivajo podatki agencije za kmetijske trge in statističnega urada. Slovenski kmetje so lani pridelali okrog 144 tisoč ton tega krušnega ali krmnega žita in ga v obsegu 47 tisoč ton (prek posrednikov) prodali v Italijo. To je sicer tretjino manj kot leto prej.
Uradno tišina, neuradno 160 evrov po toni
Mojca Vtič
Franc Küčan napoveduje, da bodo poljedelci v dveh do treh letih bankrotirali, če se razmere ne bodo spremenile, ob tem pa se sprašuje, v čigavem interesu je uničenje domačega kmeta in podpiranje uvoza.
In letos? »Nihče noče o ničemer govoriti. Prosil sem tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ali bi lahko pripravili stroškovnik, vendar je bil odgovor, da bo ta znan šele junija oziroma ko ga kmetijsko ministrstvo naroči,« je dejal Franc Küčan, poljedelec, kmečki aktivist iz Tešanovcev. Toda napovedi so slabe, pravi. »Trenutna cena na borzi je okrog 200 evrov, bojim se, da bo glede na izkušnje preteklih let odkupna cena v času žetve še nižja.«
Evropa se namreč še vedno sooča s poplavo pšenice iz Ukrajine vprašljive kakovosti, ki pa zaradi nižje cene neovirano prihaja v evropske mline in na trgovske police. »Lanska ali morda celo predlanska pšenica iz Ukrajine naj bi se prodajala po 80 evrov po toni, posledično naša pšenica in tudi pšenica drugih evropskih kmetov ni konkurenčna, prav tako ne domača moka, če je avstrijska s primesmi ukrajinske pšenice, podobno kot hrvaška, mnogo cenejša.«A čeprav bo pšenica kmetom plačana 200 evrov po toni, šušlja se celo o 160 evrih po toni, cena ne bo pokrila stroškov pridelave. »Stroški naj bi bili celo višji od lani, ko so znašali 280 evrov po toni, pa že lani so kmetje pridelali izgubo.«
Kam to vodi?
»Odkrito povem, da bodo slovenski poljedelci ob takih cenovnih razmerah v dveh ali treh letih bankrotirali.« Küčan meni, da bi se na trenutne razmere morala odzvati EU, ki je omogočila zrušenje trga z odprtjem vrat ukrajinski pšenici, prav tako država. »Tudi prve informacije o pogodbenih cenah sveže koruze so slabe. Takšno stanje res ni vzdržno. Ni vzdržno. Trg pšenice, koruze in tudi sladkorja se je porušil.«
Mojca Vtič
