Med osebne dokumente pri nas spadajo osebna izkaznica, potna listina oziroma potni list, obmejna prepustnica, vozniško dovoljenje, orožni list in potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Ti morajo vsebovati ime in priimek, matično številko občana, datum in kraj rojstva, kraj bivanja in fotografijo osebe ter identifikacijo dokumenta in ustanove, ki ga je izdala. Če teh podatkov nima, to ni osebni dokument, pogoj pa je tudi, da ga je izdala državna ustanova. Torej različne članske in dijaške kartice, potrdila nevladnih organizacij ne štejejo kot osebni dokument in se z njim ne morete uradno identificirati.
Osebni dokument je obveza
Državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji mora imeti po dopolnjenem 18. letu vsaj en uradni identifikacijski dokument oziroma osebno izkaznico, če nima drugega dokumenta. Če nima uradnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal državni organ, je v prekršku, za katerega je predpisana globa od 400 do 830 evrov.
Ena od podrobnosti, na katere velikokrat pozabimo, je dejstvo, da imajo osebni dokumenti omejeno dobo veljavnosti. Osebne izkaznice veljajo deset let za državljane, stare od 18 do 70 let; trajno za stare 70 ali več let; tri leta, če je otrok mlajši od treh let; pet let, če je otrok star od 3 do 18 let; eno leto, če ste v obdobju petih let pred vložitvijo vloge izgubili, pogrešili ali sta vam bili ukradeni dve ali več osebnih izkaznic; ter prav tako eno leto, če ima osebna izkaznica oznako prepovedi prehoda državne meje oziroma če iz zdravstvenih razlogov, ki so začasni, posamezniku ni mogoče odvzeti prstnih odtisov.
Potni list je nujen na potovanjih zunaj Evrope pa tudi na potovanjih znotraj držav schengna; priporočljivo je imeti s seboj vsaj dva uradna dokumenta (osebno izkaznico in potni list). Ima podoben rok trajanja kot osebna izkaznica, torej je dobro pred potovanji preveriti, kdaj veljavnost dokumentov poteče. Ne manjka namreč pritožb, kako je trenutno zaradi stavke težko ali časovno potratno urejati dokumente.
Neprijetna izkušnja na UE, nikjer niti besede o stavki
Tudi naš bralec je imel neprijetno izkušnjo na upravni enoti. Tja se je odpravil zaradi podaljšanja vozniškega dovoljenja. Za storitev se je naročil prek spleta, dobil datum in uro, ko pa se je zglasil na Tobačni ulici, so ga odslovili. »Povedali so mi, da stavkajo in da storitve ne morem opraviti pri njih. Da so izjema le opravila, ki rešujejo vprašanje življenja ali smrti,« nam je razočaran pojasnil. Kot je povedal, ga niti ne moti, da stavkajo, temveč da stavka na spletni strani za naročanje ni omenjena niti z besedo. »Svoje mnenje sem poslal tudi njihovi svetovalki za odnose z javnostmi, a tudi po nekaj dneh še nisem prejel odgovora,« je dodal. Kot kaže, je državnim uslužbencem za nevšečnosti davkoplačevalcev malo mar, saj kljub številnim pritožbam na spletni strani še vedno ni opozorila o stavki in o tem, katere storitve opravljajo.
Na ministrstvu za javno upravo sicer pravijo, da v času stavke na upravnih enotah po zakonu zagotavljajo »izvajanje nalog, ki so bistvene za uresničevanje funkcij delovanja upravnih enot v času stavke. Pri tem dodajamo, da splošni akt, s katerim se odrejajo bistvene naloge, sprejme predstojnik državnega organa, v tem primeru vsak posamezni načelnik oziroma načelnica upravne enote.« Prav tako prosijo vse uporabnike, naj pred obiskom upravne enote, na kateri se stavka ne izvaja ali pa se izvaja samo določene dni, preverijo njeno delovanje. »Uporabniki lahko urejajo večino upravnih zadev na katerikoli upravni enoti v Sloveniji, med te šteje tudi izdaja potnega lista in osebne izkaznice,« dodajajo na ministrstvu.
Stavka večina upravnih enot
Med vsemi 58 upravnimi enoti ne stavkajo le na štirinajstih, na trinajstih pa ne stavkajo le ob sredah. Preostalih 31 upravnih enot stavka.
Stavke ne izvajajo na naslednjih upravnih enotah: Cerknica, Dravograd, Grosuplje, Laško, Lenart, Ljutomer, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Tolmin in Vrhnika. Vsako sredo pa stavkajo v Ajdovščini, Črnomlju, na Jesenicah, v Kočevju, Lendavi, Mozirju, Novi Gorici, Piranu, Radovljici, Slovenskih Konjicah, Škofji Loki, Trebnjem in Velenju.
Po pošti ali osebno
Dokument lahko stranki vročijo na upravni enoti, kjer je bila oddana vloga, ali po pošti, kar je najpogostejši način. V nujnih primerih lahko stranka dokument prevzame tudi na UE Celje, le v najbolj nujnih primerih, na primer zaradi zdravljenja, bolezni oziroma smrti člana ožje družine ali nujnih službenih opravkov, pa tudi pri proizvajalcu dokumentov.
V minulem letu so daleč največ osebnih izkaznic in potnih listov izročili po pošti, 185.764 in 76.781 teh dokumentov, kar nekaj tudi na upravnih enotah (47.980 osebnih izkaznic in 22.329 potnih listov). Nekaj »zamudnikov« se je tudi odpravilo po dokumente na UE Celje, le za vzorec je takih, ki so jih prevzeli pri izdelovalcu. Lani so tako izdali skupno 239.049 osebnih izkaznic in 103.559 potnih listov.
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) dodajajo, da imamo sicer največ osebnih izkaznic, te ima 1.839.110 državljanov. Veljaven potni list trenutno premore 700.463 državljanov.
Pazite na datum poteka veljavnosti
Omejeni rok trajanja je torej lahko velika težava, na MNZ poudarjajo, da je največ težav ravno z dokumenti s krajšo dobo veljavnosti, največkrat so to dokumenti otrok. Družine pred potovanjem pogosto pozabijo, da otroci morda nimajo več veljavnega dokumenta. Po podatkih MNZ za prihajajoče obdobje največ potnih listov poteče julija (6134), junija (5370) in septembra (3942), veliko jih poteče tudi decembra (3113). Do konca leta torej poteče veljavnost skupno 29.203 potnim listom.
Osebne izkaznice do konca leta potečejo 72.981 imetnikom, največ julija (19.248), junija (16.777) ter avgusta (10.783). Oba dokumenta sta v prihodnjih mesecih najbolj »kritična« tik pred obdobjem oziroma v obdobju počitnic.
Kako močan je slovenski potni list
Ocene potnih listov temeljijo na informaciji o tem, v koliko držav lahko imetniki potnega lista vstopajo brez vizuma, to pa je po navadi pogojeno s političnimi razmerami v državi in tudi odnosi med posameznimi državami. »Pomembnost potnega lista ni odvisna od dejanske kakovosti potnega lista, varnosti postopka izdaje in nabora zaščitnih elementov. Trenutna serija slovenskih potnih listov se izdaja od leta 2016 in se vseskozi uvrščajo med najboljše potne liste v svetovnem merilu,« pravijo na MNZ. Na portalu Visaguide.world pa so ocenili »moč« potnih listov 80 držav in Slovenija se je z oceno 88,06 uvrstila na 25. mesto, takoj za Islandijo in pred Združenim kraljestvom. Po njihovi oceni ima najmočnejši potni list Singapur z oceno 91,15, pred našim potnim listom je večina zahodnih in srednjeevropskih držav ter tudi Hrvaška.
***+1/4 reklama dve tabeli na grafika @svet24.si pripel sem samo štiri foto da bo prostor za tabeli in reklamo***
