Novice Svet24

Andraž Purg

V UKC Ljubljana in UKC Maribor, dveh največjih javnih bolnišnicah, je spet vroče. Tokrat zaradi odločitve ministrstva za zdravje, ki je generalnemu direktorju Splošne bolnišnice Celje Draganu Kovačiču prižgalo zeleno luč za vzpostavitev novega, že četrtega centra za kirurgijo srca in ožilja v Sloveniji. Danes tako objavljamo vsebino pisma, ki ga je prejšnji teden na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel naslovilo 19 članov strokovnega kolegija kliničnih oddelkov za kirurgijo srca in ožilja iz UKC Ljubljana in UKC Maribor. Ti opozarjajo pred "nesmotrno rabo davkoplačevalskega denarja", ki bo po njihovem "vodila v slabitev obstoječih centrov". "Na podlagi katerih strokovnih kriterijev je bila sprejeta in odobrena pobuda za četrti kardiokirurški center? Kakšna je vizija Vlade Republike Slovenije za razvoj srčne kirurgije in kako je mogoče, da se takšne odločitve sprejemajo brez vključevanja stroke?" se sprašujejo v pismu.

Kot je znano, je celjska bolnišnica februarja z uredbo ministrstva pridobila sredstva za program kardiokirurgije, ki ga do zdaj ni imela. Iz Celja so nam včeraj sporočili le, da vodijo aktivnosti za vzpostavitev programa operativne dejavnosti. Toda v ozadju teh načrtov, ugibajo nekateri, so tudi drugi motivi. Z lastnim srčnim centrom bodo v Celju spet lahko opravljali vstavitve srčnih zaklopk skozi žilo (TAVI). Gre za enega od najbolj dobičkonosnih programov v zdravstvu, pri čemer te posege kot kardiolog izvaja tudi Kovačič. Za komentar smo se v ponedeljek obrnili tudi na ministrstvo. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

Že imajo kardiokirurga, računajo na pomoč Ljubljane in Maribora

V slovenskem zdravstvenem sistemu obstajajo trije centri za kirurgijo srca in ožilja, kjer se opravljajo operacije na odprtem srcu. Ob UKC Ljubljana in UKC Maribor je tretji v zasebni kliniki MC Medicor v Izoli. Tam od prejšnjega tedna odpovedujejo operacije, saj je inšpektorat tehnikoma, ki ne izpolnjujeta pogojev, z odločbo prepovedal delo. Tudi sicer na tem področju primanjkuje osebja, ki pomaga pri posegih. Kljub temu si v celjski bolnišnici že nekaj let prizadevajo za lastni kardiokirurški center. Junija lani je tam začel operirati kirurg Tomislav Klokočovnik, ki je najel in opremil prostore v bolnišnici. Po nekaj operacijah se je izkazalo, da je imel napačno dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Sprožil je upravni spor, na ministrstvu pa so ugotovili, da je pogodba o sodelovanju med Klokočovnikovim podjetjem in bolnišnico v Celju nična, ker ta za oddajo prostorov ni dobila soglasja države.

Toda z uredbo ministrstva o programih so v Celju postavili temelje za nov center. Zanj so pridobili 1,7 milijona evrov, torej za sto posegov letno. Marca letos so medijem pojasnjevali, da so "za izvajanje posegov kardiokirurgije že zaposlili kardiokirurga z veljavno licenco in izpitom, za preostalo osebje potekajo razpisi in dogovori". V ponedeljek so nam na več vprašanj odgovorili s splošnim pojasnilom, da želijo z operacijami na odprtem srcu začeti septembra. Pri tem pa želijo sodelovati tako z UKC Ljubljana kot UKC Maribor.

Bobo

Težje primere pošiljajo v univerzitetne centre, sami pa poberejo smetano

Toda v obeh največjih bolnišnicah tem načrtom nasprotujejo. Obstoječa centra imata po njihovih besedah zadostno infrastrukturo in opremo, edina omejitev je pomanjkanje osebja in prostora v enotah intenzivne terapije in nege. "V UKC Ljubljana bi ob zadostnem številu zaposlenih medicinskih sester število operacij na srcu tako brez težav lahko povečali z okrog 700 operacij letno na 1000 operacij letno, kar že samo po sebi predstavlja povečanje, ki presega predvideno kapaciteto novega centra. Podobno bi v UKC Maribor lahko povečali število operacij za vsaj 100 na leto," so navedli. Ustanavljanje dodatnih manjših centrov pomeni odhod usposobljenega kadra iz univerzitetnih centrov, saj drugje kadrov ni, in s tem zmanjšanje operativnega programa. "Obenem manjši centri praviloma izvajajo manj zahtevne posege na srcu, ker so ti povezani s krajšo hospitalizacijo, majhnim številom zapletov ter ugodnejšim finančnim učinkom za ustanovo, ki te posege izvaja," so izpostavili.

"Kompleksni bolniki, pri katerih so potrebnejši zahtevnejši posegi in pri katerih pričakujemo daljšo hospitalizacijo ter pogostejše zaplete (infekcijski endokarditis, disekcija torakalne aorte, ponovne operacije, ipd.), predstavljajo za manjše centre prevelik izziv, zato jih po dosedanjih izkušnjah praviloma zavračajo ter preusmerjajo v univerzitetne centre," so dodali. Opozarjajo, da bi ob dodatnem slabenju obeh večjih centrov lahko ogrozili tudi zagotavljanje 24-urnega kardiokirurškega zdravstvenega varstva v Sloveniji.

Številke: smo že na ravni razvitih držav

V tujini se manjše bolnišnice zapira in združuje v večje centre. Eden od razlogov za to je najmanjše potrebno število posegov, ki še zagotavlja, da ima kirurška ekipa dovolj izkušenj za zadovoljive rezultate zdravljenja. "Dokazano je tudi, da center z večjim številom operacij enake operacije opravi bolj učinkovito, z manj zapleti in ceneje kot manjši centri," so zapisali.

V razvitih državah je po njihovih podatkih povprečje 0,75 kardiokirurškega centra na milijon prebivalcev, v Sloveniji je ta številka danes 1,5. Število srčnih kirurgov v razvitem svetu znaša 7,5 na milijon, v Sloveniji pa 8,5. "Finančni ukrepi za povečanje sestrskega kadra v univerzitetnih kardiokirurških centrih bi bili nedvomno cenejši od ustanavljanja novega centra, predvsem pa bi bistveno povečali število operacij na srcu in s tem prispevali k skrajševanju čakalnih vrst," so še zagotovili kirurgi. Z navedbami iz pisma se strinja tudi nekdanji zdravstveni minister Samo Fakin, ki je dolga leta vodil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Gre za zdravniški prestiž," je komentiral načrte celjske bolnišnice.

"V Sloveniji zadostujeta dva srčna centra, v Ljubljani in Mariboru. Odprtje novega, že četrtega, ne gre skozi ne po ekonomski ne po strokovni plati," je dejal. Da bi se stroški povrnili, bi moral center v Celju opraviti bistveno več operacij, kot je predvideno. "Vprašanje je, ali je za to dovolj kadra, pa tudi pacientov," je povedal. Opozarja tudi na vprašanje varnosti bolnikov, saj kirurgi potrebujejo dovolj veliko število operacij, da ostanejo v formi.