Po izračunih direktorja sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja so stroški električne energije v prihodkih iz poslovanja največjih 56 porabnikov elektrike, priključenih na distribucijsko omrežje (v primerjavi niso vključene gospodarske družbe, ki so priključene na t. i. zaprte distribucijske sisteme, ki so priključeni na prenosno omrežje), leta 2021 1,48 odstotka, leta 2022 2,55 odstotka in leta 2023 po ocenah 2,8 odstotka.
Kot navaja v analizi, ki jo je medijem posredoval danes, je bila leta 2023 količinska poraba električne energije za 8,7 odstotka nižja kot leta 2022, stroški porabljene električne energije pa so bili nominalno nižji za 23,9 milijona oz. nekaj manj kot šest odstotkov. Povprečni strošek na porabljeno megavatno uro (MWh) je bil leta 2023 204,86 evra, leta 2022 pa 200,39 evra.
Višji stroški elektrike niso razlog za morebitno slabše poslovanje podjetij
"Če primerjam nominalne rasti, so deleži visoki, če analiziramo njihov vpliv na konkurenčno sposobnost teh analiziranih družb, pa zanemarljivi. Iz tega sledi, da za večino analiziranih družb višje cene električne energije niso razlog morebitnega nižjega obsega poslovanja in slabših poslovnih izidov," je zapisal Mervar.
Ocenjuje, da je razlog za morebitne slabše izide predvsem ohlajajoča se gospodarska rast držav, ki so največje uvoznice slovenskih izdelkov in storitev. "Nekateri od poslovnih subjektov, vključenih v analizo, so z izgubo poslovali že v letu 2021, ko so bile cene električne energije tako nizke, da se nobena investicija v nove proizvodnje vire, ki niso obnovljivi viri sonca in vetra, ni izplačala. Podobno situacijo imamo tudi letos in bo po napovedih trajala še do leta 2028," je dodal.
Trdi, da izsledki analize pričajo o tem, da so izjave Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o nevzdržnih stroških energentov in energije "v večini primerov izkrivljene in ne temeljijo na realnem stanju".
Ugotavlja, da so bile lani končne cene za negospodinjske odjemalce za 1,08 odstotka višje od povprečja EU ter za 4,88 odstotka nižje kot v Nemčiji, za 19,01 odstotka nižje od povprečja sosednjih držav in za 32,76 odstotka nižje kot na Madžarskem. Med državami EU je Slovenija v tej primerjavi na sredini lestvice.
Gospodinjstva so imela medtem osmo najnižjo končno ceno električne energije v EU in tretjo najnižjo v primerjavi s sosednjimi državami za Hrvaško in Madžarsko. Primerjava končnih cen električne energije za gospodinjski odjem glede na BDP po standardu kupne moči je pokazala, da je imelo sedem držav z nižjim BDP kot Slovenija višje končne cene. "Ta primerjava pokaže, da smo imeli v Sloveniji šeste najnižje cene električne energije v EU," je ugotovil.
Cene za gospodinjske odjemalce so bile v EU za 48,5 odstotka višje, v Nemčiji za 113,3 odstotka višje, v sosednjih državah pa za 18,7 odstotka višje kot v Sloveniji. Cene za male poslovne odjemalce pa so bile v EU višje za 14 odstotka, v Nemčiji za 24 odstotkov in v sosednjih državah v povprečju za 29 odstotkov. "Vse to je v večji meri rezultat vladnih ukrepov," pravi Mervar.
Analiziral je tudi višino omrežnine
Lani so imeli negospodinjski porabniki v Sloveniji drugo najnižjo, gospodinjski pa osmo najnižjo omrežnino v EU. Povprečna omrežnina za negospodinjske porabnike v EU je bila za 58 odstotkov višja, za gospodinjske pa 32 odstotkov višja kot v Sloveniji.
Po Mervarjevih besedah je nizka omrežnina v letu 2023 posledica ukrepov, ki so jih sprejeli v okviru krizne skupine, sprejem teh pa je omogočila dolgoletna politika družbe Eles glede dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti. "Odgovorni na družbi Eles so namreč s pogajanji dosegli rekordno visoke prihode na avkcijah za čezmejne prenosne kapacitete v letih 2022 in 2023, in sicer v višini 114 in 126 milijonov evrov, s katerimi je družba v minulih letih pokrivala in še vedno pokriva stroške distribucij, in s tem omogoča, da ostaja omrežnina nespremenjena," je zapisal.
Dodal je, da je vlada hkrati decembra 2022 sprejela sklep o naknadnem vplačilu 170 milijonov evrov kapitala v Eles, ki s temi sredstvi pokriva stroške izgub na elektroenergetskem omrežju in obenem ohranja nizke tarife za uporabo omrežja. Pri tem je opozoril, da "takšna omrežninska politika ne omogoča naložb v elektroenergetsko omrežje naše države, potrebnih za zeleni prehod".
