KPK, ki je prijavo glede Jakliča prejela prejšnji teden, bo v predhodnem preizkusu navedbe iz prijave preverili z vidika svojih pristojnosti.
"Dodajamo pa, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in tako na KPK nismo pristojni za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev," so zapisali.
Za določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč velja, da so subsidiarne narave, torej da veljajo, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače, so pojasnili. "Na KPK sicer že dlje časa aktivno opozarjamo na preveč razpršeno zakonsko ureditev področja nezdružljivosti funkcij, kar povzroča nepreglednost in ustvarja tveganje za neučinkovit nadzor, pa tudi možnost (pre)široke interpretacije različnih zakonskih ureditev istega instituta," so opozorili.
Zato so leta 2021 na vlado naslovili pobudo za poenotenje zakonskih določb s področja nezdružljivosti funkcij v okviru zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Pričakujemo, da bo pobuda upoštevana ob naslednjih spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," so zapisali. Ta primer po njihovem mnenju namreč ponovno kaže na to, da bi bilo področje smiselno ustrezno urediti.
Prijavo zoper Jakliča je po tistem, ko je o tem poročal tednik Mladina, v petek napovedala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Če očitki držijo, pričakuje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika.
Ustavni sodnik Jaklič pa je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.
