Ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki si v okolici Ljubljane gradi 1,5 milijona evrov vredno vilo, še vedno živi v službenem stanovanju ustavnega sodišča.
To nam je v zadnjih dneh potrdilo več med sabo nepovezanih virov. Vprašanja o najemu bomo na ustavno sodišče poslali danes. Po informacijah portala Necenzurirano pa gre za približno 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje v lasti države, ki ga ustavno sodišče z internimi razpisi ponuja funkcionarjem in uslužbencem za najemnino, ugodnejšo od tržne. Ob tem Jaklič enako kot ostali ustavni sodniki uporablja tudi službeni avtomobil.
Vse to odpira nova vprašanja, povezana z Jakličevim premoženjem in finančnimi viri. Mediji iz kroga SDS namreč Jakliča ves čas prikazujejo kot mednarodno priznanega pravnika, ki mu je delo na prestižni univerzi Harvard v preteklosti prineslo zelo visoke prejemke. Toda več naših virov nam je zatrdilo, da to ne drži. Ravno nasprotno, po naših podatkih namreč Jaklič v Sloveniji ni lastnik pomembnejšega premoženja. Na to nakazuje prav dejstvo, da od imenovanja za ustavnega sodnika živi v službenem stanovanju.
Od kod mu torej denar za 750 kvadratnih metrov veliko vilo z bazenom, ki jo trenutno gradi v občini Dobrova - Polhov Gradec? In ali je prav zaradi tega projekta le nekaj mesecev po imenovanju za ustavnega sodnika odprl status samostojnega podjetnika, ki je po oceni pravnikov nezdružljiv z njegovo funkcijo?
Od kod Jakliču denar za vilo?
Kot je prejšnji teden razkrila revija Reporter, na pobočju Polhograjskega hribovja že nekaj časa raste enostanovanjska stavba v treh etažah, z ravno streho in zastekljenim pročeljem, ki je v lasti ustavnega sodnika Jakliča. Gradnja vile bi ga lahko po nekaterih ocenah stala 1,5 milijona evrov. K temu gre posebej prišteti stroške opremljanja.
Toda Jaklič le manjši del teh stroškov financira s posojili. Skupaj s soprogo si je tako izposodil le 250 tisoč evrov, ki jih mora vrniti do leta 2048. Z denarjem od banke bo tako lahko pokril le šestino stroškov gradnje. Ostali del bo težko financiral tudi s prejemki na ustavnem sodišču. Tam mesečno prejme 5800 evrov bruto oziroma dobre tri tisočake neto plače. Za dokončanje gradnje bi moral Jaklič vsaj naslednja tri desetletja vsak mesec namenjati praktično celotno plačo. Mandat se mu sicer izteče čez dve leti.
Jaklič se na razkritje revije Reporter do danes ni odzval. Tudi sicer izjav za veliko večino medijev ne daje. Nekateri viri blizu Jakliča so v zadnjih mesecih ugibali, ali je morda podedoval večje premoženje, a teh informacij ni mogoče preveriti.
Toda le nekaj dni po Reporterjevem razkritju je »uradni« odgovor sledil v Demokraciji, strankarskem tedniku SDS, ki je Jakliča leta 2019 predlagala za ustavnega sodnika. Tam je avtor krajšega zapisa navedel, da »bi lahko Jaklič takšno hišo v nekaj letih odplačal le s prihranki«, ustvarjenimi v ZDA. »Da se je odločil za kariero ustavnega sodnika v manj razviti državi, je dokaz, da mu gre veliko bolj za načela in domoljubje kot pa za to, koliko bo zaslužil. Slovenija si ne zasluži Klemna Jakliča, ga pa potrebuje,« je pisalo v Demokraciji.
Je s. p. odprl, ker je potreboval denar za vilo?
Toda kljub temu, da naj bi Jaklič v ZDA zaslužil ogromno denarja, v Sloveniji praktično nima pomembnejšega premoženja. Še pred imenovanjem za ustavnega sodnika je bil tako prijavljen v stanovanju, ki ni bilo v njegovi lasti. Ko je marca 2017 postal ustavni sodnik, se je preselil v službeno stanovanje.
Več kot pol leta po imenovanju je odprl status samostojnega podjetnika (s. p.), za katerega ni pridobil soglasja ustavnega sodišča. Še več: to dejstvo je očitno želel prikriti pred delodajalcem. S. p. je namreč registriral na naslovu staršev, ne pa tam, kjer je živel.
V izjavi za Planet TV je Jaklič poudaril, da je prek statusa s. p. opravljal zgolj pedagoško, predavateljsko in znanstveno-raziskovalno delo. Toda pri tem ni pojasnil, zakaj tega ni storil že prej, ko se je s to dejavnostjo že ukvarjal. Ob imenovanju za ustavnega sodnika je bil namreč še zunanji sodelavec Fakultete za pravo in poslovne vede (FPPV), ki velja za prvo fakulteto nastajajoče katoliške univerze.
Takrat je bil Jaklič že lastnik zemljišča, na katerem zdaj gradi vilo. Za spremembo namembnosti, ki bi mu takšno gradnjo omogočila, je zaprosil leta 2014. Toda pozor: občina Dobrova - Polhov Gradec je svoj podrobni prostorski načrt (OPPN) začela spreminjati januarja 2018, torej praktično v istem času, ko je Jaklič ustanovil s. p. Iz tega je mogoče sklepati, da je Jaklič za začetek gradnje potreboval dodatne finančne vire, kar razlago o njegovih domnevno visokih prihrankih iz ZDA postavlja na laž.
Tudi po tem, ko je občina ustrezno spremenila namembnost njegovega zemljišča, Jaklič še ni takoj začel graditi. Šele tri leta pozneje, aprila 2021, je tako upravno enoto Ljubljana zaprosil za gradbeno dovoljenje, še leto in pol pa je moralo miniti, da je banka Unicredit na zemljišče vpisala hipoteko za 250 tisoč evrov vredno posojilo.
Bistvo: kdo vse je plačeval Klemna Jakliča?
V tem času je Jaklič postal redni profesor na FPPV. Njegov vzpon na položaj, za katerega številni drugi akademiki garajo desetletje ali več, je bil meteorski. Kot verjetno edini slovenski akademik je do prestižnega naziva rednega profesorja prišel brez vmesnih imenovanj v nazive docenta in izrednega profesorja. To mu je uspelo kljub temu, da je v javno dostopnih evidencah mogoče najti le za prste ene roke znanstvenih člankov, ki so pogoj za naziv.
Na vprašanje, zakaj se Jaklič ob delu na ustavnem sodišču v manjšem delu ni zaposlil tudi na FPPV kot redni profesor, ampak je raje še naprej imel status s. p., sta možna dva odgovora. Prvič, ker je bilo to zanj z davčnega vidika ugodnejše. In drugič, ker je zelo verjetno prek s. p. nakazila prejemal tudi od drugih pravnih oseb.
Kdo vse je na takšen način plačeval storitve Klemna Jakliča, za zdaj ni znano. Jaklič teh podatkov ni razkril, prav tako ni jasno, ali je to od njega že zahteval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki bi moral biti prvi varuh integritete te ustanove. To pa bi lahko storila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki zadevo že obravnava na podlagi prijave.
Po oceni enega od pravnikov, ki ni želel biti imenovan, bi ustavno sodišče moralo v prvi vrsti razčistiti, ali je Jaklič v svojih pogodbah kot znanstveno-raziskovalne opredelil tudi storitve, ki to dejansko niso bile. »Ključno je vedeti, ali je Jaklič delal tudi za naročnike, ki sami po sebi nimajo nobene zveze z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo,« nam je dejal sogovornik.
V času, ko je ob delu ustavnega sodnika imel še status s. p. (zaprl ga je v začetku aprila), Jaklič ni bil zavezanec za plačilo davka na dodano vrednosti (DDV). To pomeni, da je v obdobju 12 mesecev ustvaril manj kot 50.000 evrov prihodkov.
