Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je ob začetku današnje seje DZ v vprašanju premierju navedel, da se v javnosti pojavlja vedno več trditev in dokazov, da so se med leti 1965 in 1991 tudi na območju Republike Slovenije dogajali primeri nezakonitih odvzemov otrok v porodnišnicah. Oblikovala se je skupina prizadetih mater, ki deluje tudi pod nazivom Izgubljeni otroci iz Slovenije in je do danes obravnavala že skoraj 60 primerov domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah, je poudaril. Zanima ga, kaj bo vlada storila, da se tragična zgodba domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah dokončno razišče.
Golob se je strinjal, da so pričevanja mater srhljiva, je pa zavrnil, da aktualna vlada ni storila ničesar. Že lani poleti so predstavnike teh mater sprejeli v kabinetu predsednika vlade, je navedel in dodal, da so se ravno v času te vlade začele stvari premikati.
Ministrstvo za notranje zadeve je po Golobovih besedah že lani julija dalo navodilo upravnim enotam, naj sodelujejo s predstavniki društva oziroma materami, tudi ministrstvo za zdravje se trudi po svojih močeh.
Najpomembnejši premik pa vidi v tem, da se predstavnike mater domnevno ukradenih otrok podpre pri opravljanju DNK-testov. Zaradi časovne oddaljenosti lahko pri pridobivanju dokumentacije prihaja do zapletov, DNK-analize pa lahko pokažejo ali gre v konkretnih primerih dejansko za otroke, ki so bili odtujeni, ali ne, je izpostavil.
Po Golobovih informacijah, ki niso preverjene, se jih je od 59 primerov 45 že zaključilo, ker niso našli dovolj dokazov, da bi nadaljevali postopke, 14 primerov pa je še odprtih in so za njihovo preiskavo pristojne ustrezne institucije. Menda pa so pri enem od teh primerov analize DNK pokazale, da bi lahko šlo za upravičeni dvom v dejansko usodo tega otroka, je dodal.
Zagotovil je, da bodo v kabinetu predsednika vlade in na vladi predstavnikom mater nudili vso podporo. Predstavnike mater so napotili na Društvo Ključ, ki je na razpolago za zagotovitev materialnih sredstev za izvajanje postopkov. Če se bo izkazalo, da to ni dovolj, pa bodo sprejemali nadaljnje ukrepe.
Po mnenju Cigler Kralja bi tako vlada kot premier lahko storila več, ob čemer vidi tri možne rešitve, in sicer ustanovitev vladne komisije, sprejem posebnega zakona za varstvo individualnih pravic in ustanovitev parlamentarne komisije.
"Če bi vedel, da bo vladna komisija pri tem lahko kakorkoli pomagala, jo z veseljem ustanovimo. Verjamem, da se lahko o tem vsi strinjamo. Zagotovo pa ne bi želel, da na tako srhljivi zgodbi iz polpretekle zgodovine kdorkoli dela politiko," je med drugim poudaril Golob.
Zadnje mesece se, tudi ob spremljanju primera male Danke, ponovno aktualizira nerazrešenost primerov izginotja otrok, ki v desetletjih prizadevanja staršev še niso prišli do epiloga.
