"Debelost ni klasična, ampak počasi plazeča epidemija, ki se bo v primeru, če zajame že otroško populacijo, čez nekaj let grdo zrcalila v odrasli populaciji. Razmere pri nas še niso tako hude kot na primer v ZDA, a se že počasi približujemo t. i. razvitemu zahodu v tem pogledu," je povedal Dolinšek v izjavi za medije ob robu 33. srečanja pediatrov in 20. srečanja medicinskih sester v pediatriji, na katerih vsako leto obravnavajo najbolj pereča vprašanja.
Velik pritisk staršev in težave v organizaciji zdravstva
Letos so postavili v ospredje tudi infekcijske bolezni in med drugim spregovorili o smotrni uporabi antibiotikov in preiskav pri otroku s sumom na okužbo ter konceptu "izbirati preudarno", ki se uveljavlja tudi v pediatriji. "Pritiski staršev so danes zelo veliki. Dogaja se, da so že po dveh urah po začetku povišane temperature tako prestrašeni, da hitijo na urgenco ali k osebnemu zdravniku. V takšnih primerih je tudi zdravniku zelo težko, saj tako hitro še ne more postaviti diagnoze. Šele po dveh dneh je možno ugotoviti, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Staršem je v današnjem instant času interneta, ko so vse rešitve takoj na voljo, to težko sprejeti," je še povedal predsednik srečanja.
Priznava, da je težava tudi v organizaciji zdravstva, z urgentnimi centri, ki so stalno odprti za vse. "Na pediatriji je še toliko bolj nerodno, ker nimamo urgentnega centra za otroke in se potem vse to preliva na našo kliniko," je dejal.
Najboljši način preprečevanja nekaterih bolezni je cepljenje
Letošnjo zimo v praksi sicer niso beležili kakšnih večjih odstopanj. "Tudi letos smo imeli epidemijo respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in tudi letos je bilo nekaj otrok, ki so potrebovali pomoč aparatov pri dihanju. Letošnja sezona je bila mogoče posebna le v tem, da je bila bolj skoncentrirana - zelo na hitro je zbolelo dosti otrok," je pojasnil Dolinšek.
Opaža spremembe pri zdravstvenih delavcih, ki po epidemiji covida-19 bolj dosledno uporabljajo zaščitno opremo in s tem manj zbolevajo. "To je treba prenašati tudi na starše in otroke. Da se zavedajo, da je bolje, da otrok, ki smrka, ni v bližini rizičnih oseb, na primer starih staršev," je dejal.
Z infekcijskimi boleznimi je povezano vprašanje cepljenja. "V Sloveniji je to vprašanje še posebej pereče zaradi nezaupanja dela javnosti v zdravstvo. Nekateri ne zaupajo stroki že do te mere, da zavračajo ukrepe, ki sem nam zdijo civilizacijsko izredno pomembni - in cepljenje je zagotovo eden od najboljših ukrepov medicine in znanosti v zadnjem stoletju. Starši raje posegajo po vseh drugih ukrepih, misleč da delajo dobro svojemu otroku. A to se jim lahko vrne kot bumerang. Vidite, kakšen preplah nastane, ko kak otrok zboli za ošpicami in potem starši skrivajo svoje otroke doma," je ponazoril Dolinšek.
"Dejstvo je, da so infekcijske bolezni med nami. Najboljši način preprečevanja teh bolezni, predvsem pa njihovih zapletov, je cepljenje. Bilo bi res škoda, če tega ne bi izvajali," je dodal.
Na posvetu so sodelujoče seznanili s pravnimi vidiki obveznega cepljenja, zakonodajo s področja cepljenja in primeri dobrih praks iz tujine, na primer Avstrije, kjer so poleg kazni za necepljene uvedli tudi bonuse za cepljene.
V okviru posveta so pripravili tudi tri delavnice, in sicer pedopsihiatrično, ultrazvočno in endoskopsko.
