"Premeščanje in odlaganje sedimentov po reki je naraven proces, ki je odvisen od velikosti delcev, hitrosti toka vode in drugih dejavnikov. Kadar se tok vode upočasni, se sedimenti trajno ali začasno odložijo. To je izziv vseh hidroelektrarn na svetu, ne samo pri nas. S kopičenjem sedimentov se zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe, kar je težava tako v Sloveniji kot po vsem svetu," so za STA povedali v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).
Pred kratkim so čistili plitvine na območju Limbuškega nabrežja, Brodarskega društva Sidro in Veslaškega kluba v Brestrnici. Odstranjeni material so spustili naprej po toku. "Odstranjeni material se je usmeril v matico reke Drave, pod obratovalno gladino, kar je približno minus dva metra, v oddaljenosti vsaj 300 metrov od območja del. S tovrstnim načinom premeščanja sedimentov omogočamo, da reka po naravni poti dolvodno odplavi odvečne sedimente z najbolj kritičnih območij," pojasnjujejo v DEM.
Včasih so iz nakopičenega materiala delali tudi otoke, kakršen je na primer v Brestrnici, a so pri tem omejeni. "Dodatnih otokov na tem območju, skladno z zagotavljanjem varnega pretoka in zanesljivega obratovanja proizvodnih objektov, ni mogoče postaviti," pravijo v DEM.
Sedimente odlagajo tudi na brežine, kar je skladno z zakonodajo dovoljeno (vsako leto v obdobju med aprilom in novembrom). "To izvajamo že več kot desetletje in načrtujemo tudi v prihodnje - na vseh območjih slovenskega dela Drave, kjer je sedimentacija najbolj izrazita," poudarjajo v DEM.
V sedimentih tudi strupene snovi
A nekateri naravovarstveniki opozarjajo, da so v sedimentih tudi strupene snovi. Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije izpostavlja Ptujsko jezero, ki je največji umetni vodni zadrževalnik v Sloveniji in po njenih ocenah predstavlja s "kopičenjem toksičnega mulja" nevarnost ekološke katastrofe.
"Pogosto so lahko sedimenti strupeni, ker vsebujejo različne nevarne snovi, bodisi iz industrijskih izpustov po toku navzgor, bodisi zaradi erozije onesnaženega prispevnega kopnega. Sedimenti v Dravi prihajajo tudi iz avstrijskega dela, vsebujejo mnoge težke kovine, nevarne organske snovi ipd.," je za STA pojasnil Mihael Jožef Toman z ljubljanske biotehniške fakultete.
Poudaril je, da z novejšimi analizami ni seznanjen, zato trenutne ocene stanja ne more podati. So pa po njegovih navedbah raziskave v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je porodila ideja za izrabo sedimentov iz Ptujskega jezera za izgradnjo otokov za gnezdenje ptic, pokazale, da bi bilo takšno početje nevarno, "saj bi mnoge snovi ponovno prešle v vodo in onesnažile reko po toku navzdol". "Prav tako sedimenti niso bili primerni za deponijo na brežinah," je povedal.
Na Agenciji RS za okolje (Arso) ne opravljajo tovrstnih analiz, v DEM pa trdijo, da je strah odveč. Kot navajajo, redno izvajajo monitoring kakovosti sedimentov, v sklopu katerega sistematično jemljejo vzorce odloženega materiala vzdolž Drave in jih analizirajo v referenčnih laboratorijih. "Opravljene analize kažejo, da odložen sediment ni kategoriziran kot nevarni odpadek, ampak kot nenevarni odpadek," so odgovorili.
Priznavajo, da imajo sedimenti zaradi pretekle rudarske dejavnosti v Avstriji in Italiji ter rudnika Mežica povečano vsebnost težkih kovin, kot so svinec, cink in kadmij, a ne prek dovoljenih mej. Med drugim preučujejo možnosti za njihovo ponovno uporabo, na primer v gradbeništvu.
"Z namenom stabilizacije težkih kovin smo DEM v letu 2022 razvili kompozit iz sedimentov in apna za izgradnjo nasipov in pridobili Slovensko tehnično soglasje (STS-22/0009), ki je prvi pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za vgradnjo nove, sekundarne surovine v visokovodne nasipe in drugo tovrstno infrastrukturo," pojasnjujejo.
Po ocenah Arsa je celotna Drava v dobrem kemijskem stanju
Tudi glede na posebna onesnaževala ni čezmerno obremenjena in je po celotnem toku, od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško, v dobrem ekološkem stanju.
Vzorčenje po avgustovskih poplavah je sicer pokazalo povišano koncentracija svinca v Dravi pri Ormožu, a se je položaj medtem že izboljšal. Onesnaženje se je razširilo iz Meže, saj je bila koncentracija svinca v Dravi pri Ormožu skoraj šestkrat višja od koncentracije svinca na merilnem mestu v Tribeju, ki se nahaja pred izlivom Meže v Dravo. Nadaljnja vzorčenja so pokazala, da je bila vsebnost svinca v Dravi v Ormožu povišana do konca lanskega leta, januarja letos pa je upadla.
"Povprečna vsebnost svinca je v obdobju januar - julij 2023, torej pred poplavami, znašala 0,24 mikrograma na liter, v obdobju avgust - december 2023 pa 0,63 mikrograma na liter. Pri tem je potrebno poudariti, da ni bila presežena niti mejna vrednost za letno povprečje, ki znaša 1,2 mikrograma na liter, niti največja dovoljena koncentracija, ki znaša 14 mikrogramov na liter," so za STA pojasnili na Arsu.
