Gre za sume zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja, ki je pod vodstvom izbranca SDS Damjana Žuglja nezakonito brskal po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij v Sloveniji, o čemer je že pred časom obširno poročal portal necenzurirano.si. Da so vložili zahtevo za sodno preiskavo zoper Žuglja in še pet osumljencev, so za portal potrdili na SDT. Neuradno naj bi v primeru peterice šlo za nekdanje uslužbence urada, tudi člane stranke SDS, pri čemer na SDT imen osumljenih zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo. Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, za katerega je določena kazen od enega do petih letih zapora, dodaja Necenzurirano.
Šlo naj bi za zgodbo, ki je v javnost prišla lani, ko je portal N1 poročal, da je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi je medtem celo izginil.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je lani jeseni zaradi dogajanja kazensko ovadil Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Kot so ob tem navedli, je šlo za nezakonit vpogled v 224 transakcijskih računov, ovadenim pa grozi do tri leta zapora.
Dogovarjanje pred volitvami
Omenjeni primer je odmeval tudi na političnem parketu. Kot je takrat poročal portal Necenzurirano, naj bi pred državnozborskimi volitvami leta 2022 prišlo do dogovora med tedanjim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je Golob takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je preko skupine United tudi lastnik portala N1.
Janša je maja lani v odzivu za POP TV dejal, da so "namigovanja tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva". Kot je dodal, jih razumejo kot prozoren poskus nekaterih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje.
