Najprej je treba najti odgovor na vprašanje, kako zagotoviti varnost v prihodnje, pojasnjuje direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač. Če za varnost ne bo poskrbljeno, ne bi bilo smiselno obnavljati spomenika iz druge svetovne vojne, ki je sinonim človečnosti, tovarištva in solidarnosti. Aktivnosti sicer koordinira Zavod za varstvo kulturne dediščine, v sodelovanju s kulturnim ministrstvom in Občino Cerkno. »Delno so očistili zadrževalnike v zaledju Franje. To je ključno za spomeniško območje in za prebivalce na območju Novakov. Sicer pa se pripravlja projekt o sanaciji plazu in odvodnjavanja, ki sta potrebna, da se lahko začne obnova na ožjem spomeniškem območju,« pravi Miha Kosmač.
Premalo strokovnjakov za resno obnovo
Problem so seveda tudi sredstva, že do zdaj so veliko primaknili donatorji, a ena glavnih ovir pri počasni obnovi naj bi bilo pomanjkanje strokovnjakov. Škoda je bila namreč velika, pri nas pa je bazen strokovnjakov za tako zahtevne sanacije premajhen. Zato, tako meni Kosmač, tudi sanacija ne more biti opravljena hitro. Istočasno naj bi se govorilo o možnosti, da bolnice Franja sploh ne bi obnavljali, kar pa za Kosmača ni sprejemljivo. »To ni opcija, vseeno se veliko ljudi zaveda, da je to prepomemben spomenik, ki je zelo znan tudi v tujini, mogoče celo bolj kot doma. Zato ne pride v poštev, da bolnice ne bi obnovili. Naša odgovornost je, da bolnico spet odpremo za obiskovalce.«
O pomembnosti in pomenu bolnice Franje je prepričan tudi nekdanji poslanec in zagovornik uvrstitve bolnice Franje na Unescov seznam Samo Bevk. Tudi zanj ne bi bilo sprejemljivo, da bolnice ne bi obnovili, a za uspešno obnovo je treba najprej urediti zaledje in zagotoviti poplavno varnost. Meni pa, da vse poteka prepočasi. Seveda se tudi on zaveda, da so na prvem mestu tisti, ki so jim poplave uničile dom, a to še ne pomeni, da se ne bi mogli z vso resnostjo lotiti tudi obnove bolnice Franja.
Zdaj bi že bil čas
»Mislim, da je ta spomenik zelo pomemben, ne samo v nacionalnem, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu. Nosi znak evropske dediščine, je tudi na poskusnem seznamu Unesca. Če smo jo obnovili po poplavah 1989 in 2007, jo moramo tudi zdaj.« In dodaja, da je osem mesecev po poplavah vseeno že minilo dovolj časa, da bi se lahko v tem obdobju kaj več storilo, predvsem pa v letošnjem letu, v mesecih, ki prihajajo.
