Mohar je svojo novinarsko pot začel pri časopisu Volkswille. Nadaljeval jo je pri Slovenskem vestniku, od 90. let prejšnjega stoletja je sooblikoval ORF na Koroškem. Kot urednik je pripravljal radijske in televizijske oddaje za slovensko uredništvo. Bil je pionir pri vzpostavitvi slovenskega jezika na spletni strani avstrijske javne radiotelevizije, navaja omenjen portal.
Leta 2012 se je podpisal pod dokumentarni film „Pregnani zaradi slovenstva“ (Vertrieben als Slowenen), ki je nastal ob 70. obletnici izgnanstva koroških Slovencev. Poleg tega je Mohar avtor knjig „Ponosni na prednike. Pregon in odpor v Bilčovsu“ in „Otoki spomina/ Gedenkinseln“ o partizanskih spominskih obeležjih na južnem Koroškem.
V mladih letih je igral nogomet in tolkala, bil je lutkar, kasneje v življenju je užival ob igranju tenisa in namiznega tenisa, ukvarjal pa se je tudi z oblikovanjem spletnih strani. Dejaven je bil v odborih Zveze koroških partizanov, Društva/ Verein Peršman ter SPD Bilka v Bilčovsu. Vse življenje je bil neomajen antifašist.
Manjšinska govornica v parlmentu in deželna govornica Zelenih Olga Voglauer v tiskovnem sporočilu piše, da »čeprav ga je kruta bolezen zadnja leta zaznamovala, ni prenehal biti pomemben glas za pravice slovenske narodne skupnosti. Andrej, pogrešali te bomo«.
Ob Mohorjevi smrti je globoko užaloščen tudi deželni glavar Peter Kaiser. »Andrej Mohar je s svojim novinarskim delom, pa tudi s svojo angažiranostjo zunaj svojega poklica, vedno spodbujal proces razumevanja med nemško in slovensko govorečimi Korošci. S svojim delom je prispeval k zmanjševanju napetosti med narodnima skupnostima. Ni bil dragocen le kot novinar, temveč tudi kot človek, ki sem ga osebno poznal in ga cenil,« njegove besede povzema portal.
