Ameriški podjetji Upside Foods in Good Meat sta tekmovali, katero bo prvo, ki bo lahko prodajalo meso, ki ne prihaja od zaklanih živali. Gre za celično gojeno ali kultivirano meso, ki pride na krožnike naravnost iz laboratorija in se izogne reji živali, klanju ter predelavi.
S tem se začenja novo obdobje pridelave mesa, katerega cilj je odpraviti škodo za živali in drastično zmanjšati vplive na okolje zaradi paše, pridelave krme za živali ter živalskih odpadkov. »Namesto vseh teh zemljišč in vode, ki se uporablja za krmljenje živali za zakol, lahko to zdaj storimo na drugačen način,« je dejal Josh Tetrick, soustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Eat Just, ki upravlja podjetje Good Meat.
Kako nastane »umetno« meso?
Kultivirano meso, ki je za zdaj samo piščančje, se goji v jeklenih rezervoarjih z uporabo celic, ki izvirajo iz živih živali, oplojenega jajčeca ali posebne banke shranjenih celic. V primeru podjetja Upside Foods se meso proizvaja v velikih listih, ki se nato oblikujejo v piščančje zrezke ali klobase. Podjetje Good Meat gojeno meso že ponuja na trgu, za zdaj večinoma luksuznim gostilnam, med katerimi je restavracija v Washingtonu, ki jo vodi kuharski mojster in humanitarni aktivist, Španec Jose Andres. Še pred tem je omenjeno podjetje meso dobavljalo prvi državi, ki je dovolila uporabo gojenega mesa – Singapurju. Njegova cena je seveda veliko dražja od navadnega mesa, poleg tega ga še ni mogoče proizvesti v dovolj velikem obsegu.
Kaj pa okus?
Predstavniki podjetja poudarjajo, da gre za mesne izdelke, ne za nadomestke, ki so narejeni iz rastlinskih beljakovin in drugih sestavin. Tisti, ki so jih že poskusili, trdijo, da je okus takšen, kot mora biti. Po vsem svetu se do zdaj že več kot 150 podjetij osredotoča na meso iz celic, ne le piščančje, temveč tudi svinjsko, jagnjetino, govedino in ribe.
Prvo tovrstno podjetje smo dobili tudi pri nas; v Ajdovščini je z letošnjim letom začel delovati Tech4Meat, ki bo razvijal in proizvajal meso iz izvornih celic. Kot so sporočili iz omenjenega podjetja, je v laboratorijih iz ene same živalske celice mogoče narediti meso na human način, ki je dejansko pravo meso, a zanj ni treba rediti ter ubijati živali. S tem se po besedah raziskovalca Marka Ušaja, ki s podjetjem sodeluje kot zunanji sodelavec, prispeva tudi k varovanju okolja, saj za prehrano človeštva ne bo več treba rediti toliko živali.
Na ta način bo potrebnih manj živalske krme in gnojil, manj bo izpustov metana in živalskih ostankov, ki prav tako onesnažujejo okolje, je povedal Ušaj. Zagotovil je, da bo imelo tako izdelano meso okus pravega mesa, saj bo narejeno iz živalskih celic.
Kava iz alg
V laboratorijih se lahko po njegovih besedah poleg mesa ustvari tudi drugo hrano. »Pridelati je mogoče vse, kar se lahko pridela z rastjo celic. Odvisno je od tega, kakšna je osnovna celica in kako jo gojimo. V tem trenutku je seveda še kar nekaj izzivov – kakšne celice se da gojiti, na kakšen način oziroma katere je smiselno gojiti, katere bo tudi ekonomsko upravičeno gojiti,« je povedal. Pojasnil je, da tudi iz rastlin lahko vzamejo (izvorne) celice in jih potem nagojijo, iz tega pa proizvajajo bodisi končne izdelke bodisi polizdelke. »Če recimo gojimo alge, potem lahko iz njih naredimo nekakšen suhi prah, ki ga potem uporabljamo kot alternativni vir beljakovin,« je pojasnil Ušaj in dodal, da so na takšen način na Finskem že proizvedli kavo.
Med večjimi izzivi pridobivanja tovrstnega mesa v podjetju Tech4Meat izpostavljajo način, kako gojiti celice na ekonomsko sprejemljiv način. »Sama celica je neke vrste tovarna, ki proizvaja raznorazne surovine, kemikalije, proteine in tudi druge vrste snovi, ki jih lahko potem ekstrahiramo, očistimo in uporabljamo kot surovino za poznejše izdelke. Danes vsi vemo, kako gojiti celice, dejstvo pa je, da so gojišča še vedno precej draga in zato predstavljajo ekonomski izziv. Zato je eno od področij, s katerim se bomo ukvarjali, da bomo poskušali vključiti lokalno pridelane surovine, kot so različne stročnice, rastlinska hrana, rastlinski produkti, krma in celo odpadna hrana,« je povedal Ušaj.
Kdo stoji za slovenskim podjetjem?
Pobudnik, ustanovitelj in eden od družbenikov podjetja je Ivo Boscarol s svojo hčerko. »Prepričan sem, da bo zaradi podnebnih sprememb, ki se dogajajo, vedno večji izziv pridelati krmo za živino. Kot napovedujejo, bomo imeli vse pogostejša obdobja močnih padavin s poplavami, kar bo povzročilo uničevanje krme, in potem dolga obdobja suše, kar bo seveda onemogočilo pridelavo krme,« je odločitev za sodelovanje v tem startupu pred kratkim predstavil Boscarol. »Če to področje ne bi imelo perspektive in če ne bi predstavljalo izziva, ne bi šel v to,« je dejal.
Oni so »proti«
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so odločno proti laboratorijsko proizvedenemu mesu: »Nasprotujemo uvozu, proizvodnji, oglaševanju in prodaji tovrstne hrane. Tudi zato, ker le ta dolgoročno uničuje slovensko živinorejo in kmetijstvo, poleg tega je vprašljiva glede vpliva na zdravje ljudi, ima negativne vplive na okolje, in ne nazadnje, je sporna tudi z vidika etičnosti.«
Po njihovih besedah na temo laboratorijskega mesa že kar nekaj časa potekajo intenzivna pogajanja na ravni Evropske komisije, v katera je prek Copa-Cogeca, skupne organizacije kmetov in kmetijskih zadrug Evropske unije, vključena tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Tako so strokovne službe KGZS sodelovale pri pripravi skupnega dokumenta na temo laboratorijsko proizvedenih beljakovin in druge sintetične hrane. Dokument so med drugim podprli člani Sveta KGZS in v zvezi s tem na Vlado Republike Slovenije poslali zahtevo za zakonsko prepoved uvoza, proizvodnje, oglaševanja in prodaje tovrstnih izdelkov v Republiki Sloveniji, po vzoru drugih držav članic Evropske unije.
Kri iz telečjih src
Posebej so izpostavili, da je govoriti o tako imenovanem »čistem mesu« ali »etičnem mesu« zavajajoče, saj se »proizvodnja laboratorijskega mesa začne s postopkom pridobivanja matičnih celic iz mišic živih živali. Pri tem se odvzame mišičnina živim živalim, kar običajno pomeni poseg in bolečino. V nadaljevanju se gojijo matične celice s plodovim telečjim serumom. Ta se pridobi iz krvi še vedno utripajočih src nerojenih telet, ki poginejo, ko serum odstranimo. Za podporno strukturo je nujen kolagen, pridobljen iz kosti govedi in prašičev. Uporabljajo se hormoni in njim podobne substance, ki spodbujajo razmnoževanje in rast celic. Evropska zakonodaja jih strogo prepoveduje,« je pojasnila vodja službe za rejo neprežvekovalcev in varno hrano na KGZS Gabrijela Salobir.
Po besedah KGZS so dvomljive tudi okoljske koristi, saj gre za energetsko intenziven proces, ki zahteva bistveno več energije kot vzreja mesa. »Domnevno pozitiven vpliv na okolje je trenutno le hipotetičen in temelji zgolj na predvidevanjih. Prav tako so neznanka dolgoročni učinki na zdravje, okolje, družbo in gospodarstvo,« so dejali in dodali, da je morda kljub vsemu na vse skupaj treba gledati v luči napredka, če bodo nekoč novosti sprejete z etičnega in praktičnega vidika. »Kot pri vsaki spremembi bo ključnega pomena ravnotežje med novimi tehnologijami in ohranjanjem tradicionalnih metod, ki so se razvijale stoletja. A treba se je zavedati, da spreminjati kmetijsko panogo ni preprosto, oživljanje preteklih praks pa izjemno zahtevno,« je njihovo sklepno sporočilo.
***Rubrika v središču Avtorica: Polona Krušec, sta Foto: Profimedia krogec Kultivirano meso, ki je za zdaj samo piščančje, se goji v jeklenih rezervoarjih. okvirček V Ajdovščini Z letošnjim letom je tam začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. okvirček »Nasprotujemo uvozu, proizvodnji, oglaševanju in prodaji tovrstne hrane.« KGZS krogec Podjetje Good Meat gojeno meso že ponuja na trgu, za zdaj večinoma luksuznim gostilnam. okvirček Stališče KGZS Izpostavili so, da je govoriti o tako imenovanem »čistem mesu« ali »etičnem mesu« zavajajoče.***
