V Sloveniji živi več kot 530 tisoč upokojencev. Lani so bili v pokoju v povprečju že trije od 10 prebivalcev, starejših od 14 let. Gre za velikansko volilno bazo, ki jo želijo nagovarjati vse politične opcije. Januarja je tako nekdanji poslanec SDS Pavle Rupar ustanovil stranko Glas upokojencev, ki deluje kot satelitski projekt Janeza Janše. Od lani ima svojo seniorsko sekcijo tudi vladajoče Gibanje Svoboda, ki jo vodi Bojan Čebela.
Medtem pa je precej burno v Demokratični stranki upokojencev (Desus), ki je bila med letoma 2000 in 2021 del vseh takratnih slovenskih vlad. V stranki, ki je po številnih pretresih na zadnjih parlamentarnih volitvah osvojila le 0,66 odstotka glasov, namreč iščejo tako novega predsednika kot politične zaveznike, s katerimi bi skupaj nastopili na prihajajočih evropskih volitvah.
Med kandidati za predsednika stranke se najresneje omenjata dve imeni: Marko Bandelli, bivši minister za kohezijo in poslanec, ki se o tem še ni javno izjasnil, ter Gorazd Žmavc, nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sam nam je informacije, da ga zanima predsedniško mesto, včeraj zanikal. Kot smo izvedeli, so posamezni člani stranke h kandidaturi na kongresu, ki bo čez dober mesec dni, nagovarjali tudi nekdanjega ministra za notranje zadeve iz vrst SD Rada Bohinca in samostojno poslanko Mojco Šetinc Pašek.
V teh političnih preigravanjih je mogoče slišati tudi želje, da bi med svoje vrste privabili najmanj tri poslance, s čimer bi Desus znova pridobil status parlamentarne stranke. Kaj se torej dogaja v zakulisju političnih načrtov z Desusom?
Kdo vleče niti v Desusu
Na čelu Desusa je trenutno Anton Rifelj, ki je stranko po porazu na volitvah leta 2022 prevzel iz rok Ljuba Jasniča. V četrtek nam ga ni uspelo priklicati, po neuradnih informacijah pa vsaj za zdaj ni naklonjen kandidaturi.
Sprva so se v Desusu o tej neuspešno pogovarjali z županom Kočevja Vladimirjem Prebiličem, ki bo šel na prihajajoče evropske volitve raje skupaj s stranko Vesna. Nato je iz kombinacij o vrnitvi izpadel še dolgoletni predsednik Desusa Karl Erjavec, ponudbo za prevzem stranke pa je zavrnil tudi Bohinc. Zdaj se kot najresnejši kandidat v kuloarjih omenja Bandelli, nekdanji minister in poslanec, ki je lani izstopil iz Gibanja Svoboda in postal član Desusa, kjer vodi pokrajinski odbor za južno Primorsko. »Morda,« je prejšnji mesec za N1 odgovoril na vprašanje, ali ga vodenje Desusa zanima. Za njegovega ključnega zaveznika v stranki velja predsednik sveta Branko Dolenc, ki prihaja iz Kanala ob Soči.
V stranki sicer glavne niti še vedno vleče Branka Neffat, vplivna odvetnica, ki je imela v zadnjih letih pomembno zakulisno vlogo v slovenski politiki. Leta 2021 je pomagala spodkopavati takratne načrte Karla Erjavca, da Desus odpelje v vlado Koalicije ustavnega loka (KUL). V zadevi črna gradnja je bila pravna zastopnica takratnega poslanca Branka Simonoviča, ki je v parlamentu podpiral Janševo koalicijo. Do lani je vodila svet ljubljanske psihiatrične klinike, po izbruhu očitkov o domnevnem nasilju na kliniki pa jo je vlada razrešila. Še pred tem je izgubila svoj položaj v nadzornem svetu Slovenskih državnih gozdov.
Kdo gre z Lipuščkom? In kdo lovi poslance Svobode?
Glavni zaveznik Branke Neffat v stranki je Saša Ivan Geržina, prvi slovenski veleposlanik v Rusiji. Oba prihajata iz ljubljanskega odbora stranke, kjer bi namesto Bandellija na čelu stranke raje videli kakšno drugo ime. Kot eno od teh se omenja Gorazd Žmavc, ki je leta 2019 v Desus pripeljal poznejšo predsednico Aleksandro Pivec. »Nisem kandidat za predsednika,« nam je Žmavc dejal v kratkem telefonskem pogovoru.
Od odločitve, kdo bo predsednik, bo zelo verjetno odvisno tudi, s kom bo šel Desus na evropske volitve. Geržina in člani stranke, ki veljajo za naklonjene Rusiji, naj bi si želeli, da bi stranka podprla Uroša Lipuščka, nekdanjega dolgoletnega dopisnika RTV Slovenija. Ta je od začetka vojne v Ukrajine podpisal dve odprti pismi, ki sta slovenske oblasti in Zahod pozivali, naj v to državo prenehajo pošiljati orožje, javno pa je opozarjal na odgovornost ZDA pri dogajanju v Ukrajini.
Lipušček je sicer že napovedal kandidaturo na evropskih volitvah, ne pa tudi, s kom bo pri tem sodeloval. Po nekaterih informacijah naj bi ga podprla stranka Dobra država. Medtem se v Desusu govori tudi o načrtih, da bi poskušala stranka še pred rednimi parlamentarnimi volitvami leta 2026 v svoje vrste privabiti tri poslance, zelo verjetno iz vrst Gibanja Svoboda. S tem bi si povrnili status parlamentarne stranke. Ena od poslank Gibanja Svoboda, ki se omenja v teh kombinacijah, je te informacije označila za popolno izmišljotino, nevredno komentarja.
Koliko denarja še ima Desus
Desus ima iz časov, ko so se redno uvrščali v parlament in prejemali sredstva iz državnega proračuna, še nekaj premoženja, ki bi ga lahko uporabil za večjo kampanjo.
Konec leta 2022, ko so bile tako državnozborske kot lokalne volitve že za njo, je imela stranka po podatkih ebonitete.si na transakcijskem računu dobrih 50 tisoč evrov. Še okoli 134 tisoč evrov je bilo kratkoročnih poslovnih terjatev. Istega leta je Desus prodal 200 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Ljubljane, za katerega je glede na podatke iz bilance prejel dobrih 350 tisoč evrov.
Večino tega, okoli 212 tisoč evrov, so porabili za volitve, na katerih pa se jim vložek ni obrestoval. Dosegli so enega najslabših rezultatov v zgodovini. Na volitvah v državni zbor so prepričali zgolj 0,66 odstotka volivcev. To pomeni, da so prenehali pritekati prilivi iz državnega proračuna. Kakšno je zaradi tega trenutno finančno stanje stranke, ni znano. Lani so iz občinskih proračunov prejeli 37.748 evrov.
