Aprila lani smo poročali o srečni vesti, da se je devetletni kužek pasme pomeranec po hitri akciji občanov in policistov vrnil v roke presrečnih lastnikov. Pepeja so v Prelogu pri Domžalah z ograjenega dvorišča ukradli neznanci, ki so tam brskali po kosovnih odpadkih. Očitno so poleg nekaj kosov odpadkov v kombi naložili še Pepeta in ga ukradli. Pri iskanju se je angažiralo veliko ljudi, vključno s policijo, kosmatinca pa so pozneje našli domnevno v romskem naselju. Že takrat pa smo ob srečni vesti opozorili, da obstaja še en pomeranec, ki pa ni imel Pepejeve sreče in je bržkone preživljal še večjo kalvarijo. Gre za pomeranca Čarlija, ki so ga neznanci lanskega januarja ukradli na območju Ribnice. Takrat je bil pogrešan že tri mesece, pojavila pa so se tudi nepotrjena poročila, da naj bi pomeranca, podobnega Čarliju, videvali v Grosupljem. Danes, več kot leto dni po Čarlijevem izginotju, je vendarle odjeknila presunljiva vest, da namreč Čarli ni le še vedno živ, temveč je znova v rokah lastnikov!
O drami kužka Čarlija in njegovih lastnikov z Ribniškega, pa tudi o srečnem koncu te drame, so se danes razpisali v Združenju K9 za iskanje pogrešanih oseb in živali. Potrdili so, da so koprski policisti med preverjanjem sumljivih vozil v enem od njih našli pse. Ko so preverili njihove čipe, so ugotovili, da se med njimi nahaja nihče drug kot pogrešani Čarli. O najdbi so nemudoma obvestili lastnike, ki so ves ta čas kljub zli slutnji ohranjali upanje, da Čarli še ni odšel v večna lovišča.
Prepričani so bili, da so Čarlija ugrabili
Družina iz naselja med Otavicami in Lipovcem, ki je 6. januarja lani ostala brez Čarlija, je bila prepričana, da je bil njihov pomeranec žrtev ugrabitve, čeprav so jim drugi govorili, da je zagotovo mrtev in da so ga nesle lisice. »Uboge lisice so krive vsega. Psi niso njihov naravni plen, poleg tega smrdijo po človeku in po hrani, ki jo domači psi jedo,« so zapisali v združenju ter dodali, da so se takrat v iskanju Čarlija na teren podali s tremi psi Edom, Ulo in Chillijem, ki so jih pripeljali na »isto točko in tam zaključili.« Chilli jih je nato vodila do neke osamljene hiše, od koder je prihajal pasji lajež, a jih je tam čakalo razočaranje. Resda so bili tam psi in za povrh še vsi pomeranci, a Čarlija ni bilo med njimi. Kljub temu so v združenju prišli do zaključka, da je Čarli še kako živ, a da je bil ugrabljen, kar so sporočili tudi družini.
»Domači se niso vdali. Mi takrat še nismo imeli drona, zato so poiskali ljudi, ki ga imajo, pregledali ves gozd in železniško progo - Čarlija ni bilo nikjer. Mi smo s Chilli preverjali v bližini sumljivih naselij, če bi Chilli po zraku ujela kak atom Čarlijevega vonja. Nič... Domači so ponudili denarno nagrado - nič... In ljudje so rekli - no vidite, smo rekli, da je mrtev,« so še opisali dogajanje, nato pa zapis zabelili s ključno informacijo: »Čarli ni mrtev. Danes so domači dobili klic koprske policije. Preverjali so sumljiva vozila, v enem našli pse, preverili čipe - in glej ga: Čarli med njimi.«
V združenju so ob tej priložnosti izrazili »strašansko veselje,« da je Čarli znova v rokah družine, a tudi bes nad ljudmi, ki si »drznejo krasti družinske člane in potem bogve kaj početi z njimi. Za bruhat bolano.« »Do neba smo vam hvaležni za take akcije,« so se obenem zahvalili policistom.
