Evropa je po drugi svetovni vojni veljala za varen kontinent in pogosto smo se čudili besedam ljudi z drugih kontinentov, ki so opisovali svoj vse prej kot varen vsakdan. V ZDA, Mehiki, Južni Ameriki, Afriki in še kje so razmere v družbi takšne, da prevladujeta nasilje in kriminal. In zato je zanimiv pogled, kam dejansko spada naša država na lestvici globalnega indeksa miru, ki ga sestavlja inštitut za ekonomijo in mir.
V zadnjem poročilu so ocenili 163 držav sveta, ki vključujejo kar 99,7 odstotka svetovnega prebivalstva, pri oceni pa so upoštevali 23 kriterijev. Skupna ocena je, da je svet v zadnjih 15 letih postal manj varen, saj se je povprečen rezultat države na tej lestvici poslabšal za okoli pet odstotkov. Od omenjenih 163 držav jih je kar 95 doseglo slabše rezultate, 66 jih ima boljše, dve državi pa sta ohranili enake rezultate. Od omenjenih 23 indikatorjev se jih je med letoma 2008 in 2023 poslabšalo 16, izboljšalo pa osem.
Islandija ostaja prva
Na svetu ostaja najmirnejša država Islandija, ki je na prvem mestu že vse od leta 2008, med prvimi šestimi pa najdemo še Dansko, Irsko, Novo Zelandijo in Avstrijo. Med najmanj varne spadajo Afganistan, ki se tega neslavnega mesta drži že osem zaporednih let, Jemen, Sirija in Demokratična republika Kongo.
Francija in Poljska sta kritični
Za 15 držav sveta velja, da je vsaj pet odstotkov njihovega prebivalstva na begu ali pa je razseljeno znotraj države. Za Sirijo velja največji delež, kar 61 odstotkov, visoko je tudi Ukrajina, s 30 odstotki beguncev ali razseljenih oseb.
Če si ogledamo le Evropo, ima presenetljivo slabo varnost Francija, najbolj nevarna država pa je Turčija. Je tudi edina evropska država, ki se uvršča izven prve polovice držav, in je najmanj varna že od leta 2008. Predvsem sta se poslabšala kriterija smrti zaradi zunanjih konfliktov ter zapornega indeksa, povečala sta se za 46 oziroma 12 odstotkov. Turčija je bila tudi ena najbolj aktivnih izvoznikov vojaške tehnologije v zadnjih letih, posebej dronov.
Na drugi strani se je najbolj izboljšala Črna gora in se zdaj uvršča na 45. mesto. Najbolj pa je na lestvici nazadovala Poljska, in sicer za šest mest, na skupno 29. mesto. Danes je Poljska najmanj varna po letu 2008. Leto 2022 je bilo sicer najbolj smrtonosno po letu 1994, ko je velik del mrtvih prispeval genocid v Ruandi.
Kakšen pa je vpliv na ekonomijo?
Ob vseh kriznih žariščih so manjši povprečni izdatki za vojsko, ki so globalno padli z 2,04 na 1,95 odstotka povprečnega globalnega bruto družbenega proizvoda. A so se zato povečale absolutne številke za vojsko, največ na Kitajskem (167 milijard evrov), v ZDA (65 milijard evrov) in Indiji (37,11 milijarde evrov stroškov), glede na leto 2008.
Vpliv nasilja na globalno ekonomijo je bil v letu skupno 16,24 bilijona evrov; to je primerljivo z 12,9 odstotka globalnega BDP ali 2041 evrov na osebo, kar je 6,6 odstotka več kot leto prej. Povprečna stopnja umorov v letu 2023 je v primerjavi z letom 2008 padla s 7,6 na 6,3 odstotka na 100.000 prebivalcev. Kar 104 državam je uspelo to stopnjo zmanjšati, v 42 državah pa se je povečala.
In Slovenija?
Država z dobrima dvema milijonoma prebivalcev je trenutno v družbi zelo varnih držav, na osmem mestu na globalni lestvici ter na šestem v Evropi. Sicer smo v primerjavi z letom prej nazadovali za kar štiri mesta, vseeno pa s 1334 točkami. Za primerjavo: najboljša Islandija jih ima 1124, najslabši Afganistan pa 3448. S tem se pridružujemo Češki, Avstriji, Švici, Finski, Irski, Hrvaški in Portugalski. Tudi naši neposredni sosedi Italija in Madžarska ostajata varni, v slabi družbi srednje nevarnih držav pa se je znašla Srbija. V tej družbi je tudi Francija, ki je ostala na skromnem 67. mestu. Ti dve državi in Belorusija ter že omenjene Ukrajina, Rusija in Turčija dejansko poslabšujejo povprečno evropsko varnost.
