Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, nekateri sindikati odločitve o podpisu še niso sprejeli, zato bodo imeli možnost dogovor podpisati naknadno. Po dogovoru se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v obdobju december 2022-december 2023. Ta je bila po podatkih Statističnega urada RS 4,2 odstotka, kar pomeni, da bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice višja za 3,36 odstotka. Regres za letni dopust bo izplačan s februarsko plačo, torej že marca, in ne šele junija.
Z dogovorom pa bodo med drugim določili, da se začetek izvajanja prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij premakne s 1. januarja 2024 na datum, ki bo skupaj z dinamiko dogovorjen v okviru usklajevanja novega plačnega zakona oz. pogajanj o odpravi nesorazmerij.
Sindikati, ki bodo dogovor podpisali, se bodo obenem strinjali, da do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino dogovora. A ta zaveza ne bo veljala, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom.
Vladna stran je za podpis pooblastila ministra za javno upravo Franca Propsa in ministra za finance Klemna Boštjančiča. Ob dogovoru bodo podpisovali tudi aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju. Za njegovo uveljavitev ga mora podpisati večina od 46 sindikatov, ki so podpisali kolektivno pogodbo, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Koliko sindikatov bo podpisalo dogovor, še ni znano. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja so sicer v torek predlagali zamik podpisa, saj v organih nekaterih sindikatov še niso sprejeli odločitve o podpisu. A do zamika ni prišlo, bodo pa imeli sindikati možnost dogovor podpisati tudi naknadno.
Tako za zdaj svojega podpisa ne bodo prispevali tudi v šolskem sindikatu Sviz, ki danes z vladno stranjo nadaljuje pogajanja o uresničitvi stavkovnega sporazuma.
Začenjajo se pogajanja med Fidesom in vladno stranjo
Ob 12. uri se bodo na ministrstvu za zdravje začela pogajanja med vladno stranjo ter Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki je v torek opozorilno stavkal. Sindikat sicer v primeru, da dogovor z vladno stranjo ne bo dosežen, za prihodnji teden napoveduje začetek stavke do preklica.
V sindikatu si namreč želijo ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju - nova ureditev bi se začela uporabljati najkasneje 1. julija 2024. Ob tem pa si želijo sprejetje dveh aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katerih bi določili karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij.
Enodnevna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov je v torek trajala od 7. do 21. ure. V tem času je delo potekalo v okrnjeni obliki, dopoldne pa so izpeljali tudi zbore stavkajočih, na katerih so predstavili svoje zahteve.
Glavni razlog za zdravniško stavko, ki so jo v Fidesu napovedali 18. decembra lani, je neuresničitev vladnih zavez iz že podpisanih sporazumov. Gre za zamik pri oblikovanju plačnega stebra za zdravstvo.
Sodniki začenjajo dvotedenski opozorilni protest
Danes bodo sodniki začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.
Vrhovno sodišče je na spletni strani v ponedeljek sporočilo, naj se stranke tudi med opozorilnim dvotedenskim protestom udeležijo vseh razpisanih narokov na sodiščih, razen ko jih sodišča obvestijo o preklicu. Pojasnili so še, da bodo ostale službe sodišč in javne knjige v tem času poslovale nemoteno.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za STA pojasnili, da podatkov o številu preklicanih obravnav v času protesta oziroma razloge zanje ne bodo zbirali. Torkov pregled aktualnih obravnav na tem sodišču pa kaže, da je za danes preklicana polovica narokov v kazenskih zadevah. Na mariborskem so preklicane tri od štirih kazenskih zadev, na kranjskem pa ena od štirih. Na okrožnih sodiščih je sicer preklicana večina pravdnih in gospodarskih zadev. Med preklicanimi gospodarskimi obravnavami je tudi obravnava 78 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe zoper nekdanja nemška menedžerja v Adrii Airways Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha. Razlog za preklic sicer ni znan.
Sodniki, ki so se jim pridružili tožilci, so že v četrtek za eno uro prekinili delo. Protestirali so zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je v izjavi za medije dan po protestu sodnikov in tožilcev zavezala, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, s katerim bi sistemsko uredili javni plačni sistem, še ni.
V Slovenskem sodniškem društvu so v odzivu na ministričine izjave poudarili, da vprašanje uresničitve ustavne odločbe ni del socialnega dialoga. Namen odločbe je zagotovitev ustreznega ustavnega statusa sodstva, so poudarili. Po njihovem mnenju vlada pod krinko nujnosti prenove plačnega sistema celotnega javnega sektorja odlaga z izvršitvijo ustavne odločbe. S tem sporoča, da sodne veje oblasti ne šteje kot samostojne, enakopravne in enakovredne veje oblasti, so dodali.
Tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije od vlade in DZ pričakujejo takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.
