Občina Trnovska vas spada med tiste, ki take pogodbe do zdaj niso sklenile z nobenim od zavetišč. Pred časom so zato dobili obisk tako pristojnega inšpektorja kot policista, ki sta jih opomnila na neurejenost na tem področju. »Dve leti že kličemo, pišemo, iščemo, a nič, nobeno zavetišče se do zdaj ni bilo pripravljeno zavezati, da bo prevzelo pri nas najdene zavržene živali, in to brez izjeme vsi iz istega razloga – ker so polni,« razlaga župan Alojz Benko.
Vse več zavrženih mačjih mladičev
»Se pa zavedamo, da problem je in ga moramo nekako rešiti; tudi v naši občini se je namreč razpasla brezvestna navada, da ljudje kar nekam ob cesti odvržejo mladičke, ki so jim odveč, zlasti mačje. Tudi ob Pesnici, kjer so številne cevi, je nastalo pravo naselje potepuških mačk. Denarja, da bi sami ustanovili zavetišče, seveda nimamo, zato smo se na občinskem svetu dogovorili, da občane s sofinanciranjem spodbudimo h kastriranju in steriliziranju psov in mačk, da ne bo več prihajalo do tako visoke reprodukcije, kot to počno že v mnogih drugih občinah, obenem pa se še naprej trudimo najti zavetišče, s katerim bomo podpisali koncesijsko pogodbo.«
Ta sklep so sprejeli po hitrem postopku, velja že za zadnja dva meseca preteklega leta, za omenjene veterinarske posege pa so zagotovili dva tisoč evrov. Kdor je v tem času dal sterilizirati ali kastrirati svojo žival, na občino posreduje račun ter dobi povrnjenih 30 evrov za poseg pri mački in 70 evrov za poseg pri psu. Pravico do sofinanciranja teh stroškov lahko občani koristijo za največ dve lastniški živali na leto. Odločitev je bila prava, ugotavlja Benko, saj je odziv presenetljivo velik.
Premalo zavetišč
Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v Sloveniji trenutno registriranih 16 zavetišč za zapuščene živali, od tega zgolj eno samo deluje v Podravju – Zavetišče za zapuščene živali Maribor, ki ga upravlja mariborsko komunalno podjetje Snaga. Drugo najbližje je zavetišče Mala hiša v Moravskih Toplicah, vsa ostala so geografsko že precej oddaljena, torej dodatno težavo povzroča logistika prevzema zapuščenih živali.
»Zagotovitev zavetišča za živali je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Občine so torej dolžne to urediti. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja zavetišča ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo, v upravnem postopku,« pojasnjujejo na UVHVVR.
Na vprašanje, kako država gleda na očitno veliko pomanjkanje zavetišč in kako namerava to rešiti, saj ne moreš zakonsko odrediti nečesa, česar ne moreš zagotoviti, pa so bili kratki: »UVHVVR ni v funkciji odpiranja zavetišč in o tem nima načrtov.« Zanimalo nas je tudi financiranje zavetišč, kjer je bil odgovor precej ohlapen oziroma nedorečen. »Imetnik zavetišča pridobiva sredstva za delovanje iz naslednjih virov: iz proračuna lokalne samoupravne skupnosti, torej od občine, iz državnega proračuna, če gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, iz plačila stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi ter iz drugih virov.«
Ptujske mačke romajo v Pomurje
Mestna občina Ptuj (MOP), ki nima zavetišča za živali, je koncesijo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču podelila Javnim službam Ptuj. Ta je nekaj časa imela sklenjeno pogodbo z zavetiščem Zonzani iz Dramelj, a nič več, saj so z letošnjim letom, kot so nam povedali na MOP, presedlali k bližnji pomurski Mali hiši. Poklicali smo v Zonzani, kjer pa kljub temu, da Ptuja ni več med njihovimi »odjemalci«, ne sprejemajo nobene nove občine, saj so njihove kapacitete že polno zasedene.
Je pa ptujski svetnik Milan Klemenc v začetku leta predlagal, da občinska uprava razmisli o »vzpostavitvi azila za prostoživeče živali, saj trenutna rešitev ni ustrezna«, a so mu takrat odgovorili, da ima MOP v proračunu sredstva za skrb za zapuščene in zavržene mačke, prav tako rezerviran denar za sofinanciranje kastracij in sterilizacij lastniških psov in mačk.
Obrnili smo se na Zavetišče Maribor, da bi izvedeli, s koliko občinami imajo sklenjene pogodbe za oskrbo zapuščenih živali, a konkretnega odgovora nismo dobili, piše pa na njihovi spletni strani, da naj bi šlo za več kot 30 občin iz širšega podravskega območja. Letno naj bi v azil sprejeli več kot 200 psov in okoli tisoč mačk, od katerih večina psov dobi stalen dom, medtem ko novega lastnika najde le tretjina mačk.
Osemsto evrov za Snagino kletko?!
Zanimala nas je še zasedenost kapacitet, vendar v Snagi tudi na to niso odgovorili, saj se jim je s koncem leta iztekla koncesijska pogodba z Mestno občino Maribor (MOM). »S 1. januarjem 2024 bo Snaga na podlagi veljavnega Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču izvajala to javno službo za MOM v obliki javnega podjetja na podlagi sklenjene pogodbe. Z drugimi občinami za naslednje obdobje dogovori še potekajo. Sklenitev pogodb z novimi občinami je odvisna predvsem od tega, koliko sedanjih občin bo nadaljevalo sodelovanje in posledično razpoložljivosti prostorov za namestitev živali.«
Pa se vrnimo k Trnovski vasi, eni od občin, ki smo jih vzeli kot primer tistih, ki jih še niso »sprejeli« v nobenem zavetišču. »Mariborska Snaga naj bi občinam te dni pošiljala ponudbe, menda že kar pogodbe, s katerimi bi za 800 evrov pri njih dobili na voljo eno kletko. Ni mi povsem jasno, kaj to pomeni. Je ena kletka na voljo za eno žival? Če je tako, bomo v primeru petih živali plačali petkrat več ali kako? Kdor si te številke preračuna, lahko ugotovi, da potem to ni več skrb za živali, ampak donosen biznis. No, bomo počakali, da vidimo ponudbo,« pravi Benko.
