Kakršnekoli spremembe pri plačevanju zdravnikov morajo temeljiti na kakovostnih podatkih in upoštevati količino in zahtevnost dela ter tveganja na delovnem mestu. Ti pa trenutno žal - med drugim tudi zaradi dolgotrajnega upiranja ugotavljanju storilnosti in obremenitvah v slovenskem zdravstvu - niso na voljo do te mere, da bi lahko vlada enostransko rešila plačne probleme zdravnikov.
"Zahteva sindikata Fides, da so zdravniki in zobozdravniki plačani po delovnem nazivu, ki je ali pa ni izrazito povezan z izvajanjem opravil in opravljenimi delovnimi nalogami, je v nasprotju s temeljnimi sporočili stroke vrednotenja dela," so zapisali. Obenem pa omogoča tudi takšne anomalije, s katerimi je povprečna bruto plača zdravnikov od leta 2015 do leta 2022 narasla za 800 evrov, povprečna plača najbolje plačanega enega procenta zdravnikov pa za več kot dvakrat toliko, 1900 evrov, so dodali. "V Levici se z razlogi za današnjo stavko zdravnikov in zobozdravnikov ne strinjamo, obenem pa jo vidimo kot dodatno slabljenje javnega zdravstvenega sistema," so zapisali. Vlada se plačnemu stebru za zdravnike ni odpovedala, zatrjujejo, ne more pa ga postaviti ločeno od vseh ostalih segmentov javnega sektorja - katerega del so vsi zdravstveni delavci, vključno z zdravniki, še opozarjajo.
Zdravniki in zobozdravniki so namreč danes ob 7. uri začeli enodnevno opozorilno stavko. Glavni razlog za stavko, ki so jo v Fidesu napovedali 18. decembra, je neuresničitev vladnih zavez iz že podpisanih sporazumov. Gre za zamik pri oblikovanju plačnega stebra za zdravstvo, s katerim naj bi uredili specifike dela zaposlenih v zdravstvu, tudi zdravnikov, delu in zahtevnosti zdravstvenih poklicev pa naj bi bila prilagojena tudi plačna lestvica. Prav tako zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij, ki so nastala po posegu v plačni sistem, ko so se plače zvišale mladim zdravnikom, starejšim pa ne toliko.
