»Slovenija se je s čebelarstvom leta 2022 uvrstila na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine prav zaradi našega edinstvenega AŽ-panja. Po tem se razlikujemo od drugih čebelarskih držav. To je naša dediščina. Ljudem moramo povedati in pokazati, kaj je AŽ-panj. Moja želja je, da bi vsak, ki bo obiskal ta panj, za zmeraj vedel, kakšen je,« je pobudo, da bi Žnideršiča in njegovo delo predstavili širši javnosti, v do zadnjega kotička polni dvorani Doma na Vidmu predstavil Zorko Šabec, dolgoletni čebelar in član domačega Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica.
Na njegovo pobudo se je odzval predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč z izvirno idejo, da bi v Ilirski Bistrici postavili največji AŽ-panj na svetu, v njem pa uredili doživljajsko-interpretacijski center, posvečen čebelarstvu. »Projekt Naš panj – AŽ-panj bi lahko postal svetovna atrakcija kot največji panj na svetu, v katerem bi se obiskovalci podučili tudi o pomenu in zgodovini čebelarstva. Na ta način širimo idejo o zavedanju pomena čebel tudi med tiste ljudi, ki niso čebelarji, kar je ključno. Kot narod se moramo namreč zavedati, da moramo ohranjati cvetočo Slovenijo in čisto naravo s čim manj fitofarmacevtskih sredstev, da bodo lahko v njej čebele preživele, s tem pa tudi mi,« je namen projekta strnil Noč.
AŽ-panj je čebelam ponudil boljše pogoje
Seveda ni naključje, da bi največji AŽ-panj stal prav v Ilirski Bistrici. Tu se je leta 1874 rodil čebelarski inovator Anton Žnideršič, ki je za dobrobit čebel in čebelarjev ustvaril Alberti-Žnideršičev panj, poznan kot AŽ-panj, ki je čebelam ponudil boljše bivalne pogoje, čebelarjem pa olajšal ravnanje z njimi. Po skoraj stotih letih obstoja je AŽ-panj najbolj razširjen panj med slovenskimi čebelarji, zaradi priročnosti in prijaznosti do čebel pa ga vse bolj cenijo tudi tuji čebelarji.
V Vencinovi hiši, kjer so bistriški čebelarji uredili Čebelarski dom, je Žnideršičev panj že na ogled, prav tako manjša zbirka čebelarske opreme, vendar pa muzeja, posvečenega Antonu Žnideršiču, še ni. Tudi zato v domačem čebelarskem društvu, ki nosi ime po Žnideršiču, načrtujejo, da bi prihodnje leto, ob 150. obletnici njegovega rojstva, v Vencinovi hiši uredili manjši Žnideršičev muzej, ki bi kasneje v kombinaciji z novim interpretacijsko-doživljajskim centrom Ilirsko Bistrico vpisala na zemljevid čebelarskih turističnih destinacij, kot ju že poznamo v Radovljici, kjer stoji Čebelarski muzej, oziroma v Višnji Gori, kjer od leta 2021 deluje Hiša kranjske čebele.
Zgodbo o Antonu Žnideršiču želijo bistriški čebelarji zaključiti z obnovo oziroma rekonstrukcijo 17 metrov dolgega Žnideršičevega čebelnjaka, ki je stal na območju nekdanje tovarne Topol in velja za enega najlepših slovenskih čebelnjakov.
Lokacija je še skrivnost
»Gre za zgodbo, ki nastaja iz domače dediščine, ni nekaj posiljenega, zato verjamem, da bi bila kot taka tudi uspešna. Želimo si, da bi vsakdo, ki se bo tukaj ustavil, ime Ilirska Bistrica povezal z največjim AŽ-panjem na svetu,« pravi župan Gregor Kovačič. Kdaj bi panj lahko dejansko postavili, si Kovačič še ne upa napovedati, precej je odvisno tudi od uspešnosti pri iskanju finančnih virov. »Občina tega sama zagotovo ne bo mogla financirati. Iskati bo treba državna in evropska sredstva, čakati morda na primeren razpis. Zagotovo se to ne bo zgodilo hitro, vendar je treba začeti danes, da bomo lahko zgodbo čez nekaj let uresničili,« dodaja.
O možni lokaciji največjega AŽ-panja na občini javno še ne govorijo, potihoma pa o njej že razmišljajo. »Tak objekt mora biti prepoznaven v prostoru in povezan tudi z drugo turistično infrastrukturo. Potreben bo globok premislek, v katerega bo treba poleg strokovne in širše javnosti vključiti tudi krajinskega arhitekta, ki bo znal objekt harmonično umestiti v prostor,« pravi Kovačič.
Da je to »zgodba, ki jo lahko v svetu odlično predstavimo«, meni tudi podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia Peter Kozmus. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pa v njej vidijo tudi priložnost za krepitev slovenskega apiturizma. »To je dober projekt, za dobre projekte pa se vedno najde denar,« je optimističen državni sekretar Dejan Židan, ki je spomnil, da je vsaka tretja hrana odvisna od opraševanja čebel in drugih opraševalcev, zato je zelo pomembno, da čebelam v času klimatskih sprememb pomagamo preživeti. To pa nam lahko uspe le z ozaveščanjem prebivalstva o pomenu čebel.
