Skoraj vsi njeni prebivalci, več kot 100.000, so septembra ob vojaški operaciji azerbajdžanskih sil zapustili svoje domove, kar je privedlo do konca več desetletij trajajočega konflikta v Zakavkazju.
Mednarodna skupnost separatističnih oblasti, ki so se znotraj meja Azerbajdžana vzpostavile ob razpadu Sovjetske zveze, nikoli ni priznala. Karabaški Armenci s podporo Erevana so v prvi vojni do leta 1994 vzpostavili vojaški nadzor nad okoli 20 odstotki Azerbajdžana izven Gorskega Karabaha, med drugim tudi nad koridorjem Lačin, ki povezuje eksklavo in Armenijo.
Spopadi so terjali okoli 30.000 smrtnih žrtev na obeh straneh, približno milijon Azerbajdžancev pa je takrat zbežalo iz Armenije in Gorskega Karabaha. Isto usodo je doživelo do pol milijona Armencev iz ostalih delov Azerbajdžana.
Po desetletjih občasnih spopadov je Azerbajdžan leta 2020 sprožil obsežno vojaško operacijo, ki je kmalu prerasla v drugo vojno, in hitro prebil armensko obrambo. V 44 dneh je dosegel odmevno zmago in si povrnil sedem okrožij ter približno tretjino Gorskega Karabaha, ki meri 3200 kvadratnih kilometrov.
Tako prva kot druga vojna sta se končali ob posredovanju Rusije, premirje iz leta 2020 pa je vključevalo tudi napotitev ruskih mirovnikov, ki naj bi varovali in zagotavljali varen prehod skozi koridor Lačin. Ti kljub drugačnim željam Armencev niso posredovali pri odpravi azerbajdžanske blokade koridorja, niti niso poskušali ustaviti napredovanja azerbajdžanskih sil.
Azerbajdžan je nato v septembrski ofenzivi znova prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom, kjer je pred tem živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 etničnih Armencev. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je ob zmagoviti ofenzivi obljubil, da bo Azerbajdžan spoštoval pravice Armencev.
Armenija in Azerbajdžan sta v začetku decembra podpisali namero o normalizaciji odnosov in sklenitvi mirovnega sporazuma na podlagi načel suverenosti in ozemeljske celovitosti.
