Belgija, ki je ustanovna članica unije, tokrat predseduje že 13. Leta 1958, ko je povezava štela le šest članic, je ravno Belgija kot prva prevzela predsedovanje svetu tedanje Evropske gospodarske skupnosti.
Za prvo prednostno nalogo si je tokrat zadala zagotavljanje varnosti in blaginje vseh evropskih državljanov. To po besedah belgijskega premierja Alexandra De Crooja pomeni varovanje meja, okrepitev socialne in zdravstvene politike ter ohranitev enotnosti v zaščiti in podpori Ukrajini.
Druga prioriteta belgijskega predsedstva Sveta EU bo okrepiti evropsko gospodarstvo. Po De Croojevih besedah je treba spodbujati konkurenčnost EU na globalni ravni in obenem zagotoviti zeleni, digitalni in pravični prehod. Belgija si bo prizadevala, da bi dokončali zakonodajno delo na teh področjih.
Marec in april, ko bo potekalo tudi dvodnevno neformalno zasedanje voditeljev, bosta namenjena pripravam na prihodnost unije. Cilj je do volitev v Evropski parlament pripraviti t. i. strateško agendo EU 2024-2029, v kateri bi Evropski svet podal smernice za delovanje evropskih institucij v naslednjem zakonodajnem obdobju.
S pogledom v prihodnost je povezana razprava o reformi unije spričo nadaljnjih širitev. Belgijsko predsedstvo si bo prizadevalo pripraviti načrt za razpravo o tej temi.
V prvi polovici leta je sicer pričakovati nadaljnje korake pri širitvi unije, potem ko so voditelji sredi meseca odobrili začetek pogajanj o članstvu v EU z Ukrajino in Moldavijo. Na marčnem zasedanju Evropskega sveta pa si lahko zeleno luč za začetek pristopnih pogovorov obeta še BiH. Evropska komisija bo do marca pripravila poročilo o napredku teh treh držav.
V Belgiji bodo sicer 9. junija na dan volitev v Evropski parlament potekale tudi nacionalne, regionalne in lokalne volitve, kar pa po zagotovilih belgijskega premierja ne bo vplivalo na njihovo predsedovanje.
Julija bo kot zadnja v triu predsedujočih držav vodenje Sveta EU po Španiji in Belgiji prevzela Madžarska.
