»Stanje je neznosno. Psi pritečejo na cesto, da se jih prestrašiš in moraš kar ustaviti, da nekako prideš mimo. Na tem delu je omejitev hitrosti vožnje 90 kilometrov na uro, in če kdo ne ve za nepričakovano nevarnost, je lahko hudo. K sreči se še ni zgodila prometna nesreča, a lahko se, in očitno se do takrat nihče ne misli s tem resno ukvarjati. A tako ne gre naprej. Po tej cesti vozijo tudi kolesarji, med katerimi je precej otrok, ki obiskujejo popoldanske dejavnosti, in ni prijetno, kadar se vanje zapodi gruča psov. K sreči ni bil menda še nihče ogrizen. Prav tako ni nič nenavadnega, da se na cesti nenadoma znajde še katera druga domača žival, na primer konji, saj imajo Romi vse odvezano in izpuščeno, nobene ograje ni ob cesti,« pove krajan in doda, da so na policijo in občino podali že več prijav, na katere se policija sicer odzove, a prave rešitve, vsaj dolgotrajne, ni.
Odziv policije
Samostojna policijska inšpektorica in predstavnica za odnose z javnostmi PU Novo mesto Alenka Drenik Rangus pravi, da je šentjernejska policija seznanjena s problematiko živali brez nadzora na tem območju. »Ob vsaki lastni zaznavi, vsakem klicu in obvestilu občanov se odzovejo in k ukrepanju oziroma odlovu živali ter ureditvi problematike pozivajo pristojne službe. Letos je na pobudo policijske postaje že potekal nadzor s pristojno inšpekcijsko službo in zavetiščem, načrtujejo pa tudi izvedbo ponovnega, skupnega nadzora. O konjih, ki so se pojavljali ob in na vozišču ter ogrožali varnost v prometu, so obvestili pristojno inšpekcijsko službo in iz zbranih obvestil ugotovili tudi lastništvo živali. Nadaljnje ukrepanje je v pristojnosti inšpekcijske službe,« je pojasnila.
V službi za odnose z javnostmi in promocijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v preteklosti prejela več prijav v zvezi z zapuščenimi živalmi v bližini romskih naselij in tudi zanemarjanjem živali. Največ prijav se nanaša na pse, ki se prosto gibljejo in povzročajo občutek ogroženosti pri mimoidočih, občasno pa se gibljejo tudi po javnih površinah in nemalokrat ogrožajo varnost v prometu.
Kot pravijo na ministrstvu, to niso potepuške, temveč lastniške živali, »ki se nenadzorovano gibljejo po zemljiščih, ki niso last ali v upravljanju imetnika živali, kar pomeni, da gre za motenje posesti in povzročanje škode«. A motenje posesti po zakonu o zaščiti živali ni razlog za trajni odvzem živali, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da zagotavljanje varnosti v prometu prav tako ni v pristojnosti UVHVVR – njena pristojnost je nadzor zagotavljanja dobrobiti in sledljivosti živali.
Izsledljivost je težka
Težko je tudi ugotoviti, kdo je lastnik živali, ki odvezana tava po cesti in ogroža varnost. UVHVVR pri ugotavljanju lastništva teh živali sodeluje s policijo. Letos so izvedli že več postopkov. Težava je tudi lovljenje. Če živali ogrožajo varnost v prometu in lastnika ni mogoče izslediti, UVHVVR ponuja strokovno pomoč policiji, tako da zagotovi namestitev pri začasnem skrbniku, dokler se ne izsledi imetnik živali. Če imetnika ne izsledijo, pa se razume, da je žival zapuščena. Take živali se lahko prodajo ali pa se usmrtijo, če ni mogoče zagotoviti bivanja in namestitve pod predpisanimi pogoji. Prevoznika in začasnega skrbnika uradni veterinar za vsak primer posebej določi z upravno odločbo.
Nadzor v romskih naseljih
Kot povedo na ministrstvu, so bili julija v romskem naselju v Krškem odvzeti trije psi. Postopek so opravili na podlagi prijave, da se v naselju gibljejo lastniški psi, ki so neoznačeni in necepljeni. Ker je bilo ob nadzoru na kraju samem ugotovljeno, da so psi v slabem stanju, so bili odvzeti. Avgusta jih je policija prosila za pomoč v postopku v zvezi s konjem, ki se je prosto gibal po cesti Mirna Peč–Novo mesto. Ker na kraju samem ni bilo mogoče ugotoviti lastništva, so konja odpeljali k začasnemu skrbniku, v nadaljnjem postopku pa so ga vrnili lastniku.
»Trenutno sta v obravnavi dve prijavi, ki se nanašata na živali v romskih naseljih. Policijska postaja Šentjernej je sporočila, da so obravnavali primer izpuščenih konjev brez nadzora, ki so se gibali po tujih površinah, vendar so lastnike našli in jim jih vrnili. So pa bili konji neoznačeni, zato je stekel upravno-inšpekcijski postopek za zagotovitev identifikacije in registracije kopitarjev,« povedo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Odvzem živali
V sodelovanju s policijo so letos na Dolenjskem opravili dva nadzora: marca v romskem naselju v Črnomlju, od koder je bilo odvzetih 19 psov, in maja v romskem naselju Brezje, od koder je bilo zaradi zaščite živali odvzetih sedem psov. »Če se izsledi imetnik živali, se izvede upravni postopek za zagotovitev identifikacije in registracije neoznačenih živali. Če pa se v postopku ugotovi, da gre za kršitve določb zakona o zaščiti živali, uradni veterinar izvede postopek za zagotovitev dobrobiti živali. Skrajni ukrep v postopku je lahko tudi trajni odvzem živali,« povedo na kmetijskem ministrstvu.
Skrb za zapuščene živali je opredeljena v zakonu o zaščiti živali, ki določa, da se zapuščenim živalim zagotovijo pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, kar je naloga lokalne skupnosti. Občina Šentjernej je po besedah direktorja občinske uprave Sama Hudoklina lani za to namenila 2400 evrov, do oktobra letos pa že skoraj 6400 evrov. »Podatki jasno kažejo, da se stroški povečujejo. Najpogosteje gre za pse in mačke, v zadnjem času pa tudi za koze, ponije in konje, ki jih običajno najdejo v bližini romskih naselij. O zapuščenih živali nas obveščata policija in veterinarska inšpekcija. Za občino Šentjernej oskrbo in namestitev zapuščenih živali izvaja Zavetišče Turk z Zajčjega Vrha pri Stopičah,« pove Hudoklin. Doda, da na občini menijo, da pristojne ustanove premalo naredijo za preventivo, torej da bi preprečili, se živali na cesti sploh pojavijo nenadzorovane – v mislih imajo vodenje evidenc živali, nadzor tega na terenu, čipiranje psov in podobno.
Da pristojne službe naredijo vse, da se te zadeve primerno urejajo, pa menijo v občini Škocjan, v kateri imajo podobne težave z nenadzorovanimi živalmi na cesti, v romskem naselju Dobruška vas. Kot pove direktorica občinske uprave Petra Pozderec, se pri njih zneski za oskrbo zapuščenih živali razlikujejo glede na prijave in akcije veterinarske inšpekcije, saj gre vsaj pri romskih naseljih običajno za usklajene akcije policije in veterinarske službe, prijave pa so seveda tudi individualne. V letih 2021 in 2022 so iz proračuna za to namenili skoraj pet tisoč evrov, letos do zdaj 1100 evrov. Sodelujejo z Meli centrom Repče. Običajno gre za namestitev in oskrbo psov, mačk in konj.
Krajani obupani
Težave krajanov z živalmi ob in na cesti brez nadzora v bližini romskih naselij so pogoste ne le v šentjernejski in škocjanski občini, pač pa še marsikje drugje. Pristojne službe sicer ukrepajo, nekatere bolj, druge manj vestno in zagnano, a kaj, ko se zgodba tudi ob ugodnem razpletu katerega primera hitro ponovi. Po ulovu in odstranitvi na primer potepuških psov kmalu spet pridejo novi in vse skupaj se vrti v začaranem krogu. Prizadeti krajani pa so – upravičeno – vse bolj obupani.
