Kmetje, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih, so dosegli spremembo uredbe in dogovor o izplačilu okrog 500 evrov nadomestila po hektarju. Uredba je bila poslana tudi v Bruselj, ki je zanjo prižgal zeleno luč, a kmetje izplačil še vedno niso prejeli, kajti slovenska vlada uredbe še ni sprejela.
»Vedno, ko nam to ustreza, se izgovarjamo na Bruselj, a pravi razlog za zaviranje je naša država,« je jasen Milan Unuk, kmet z Dravskega polja in pogajalec za vodovarstvena območja.
Varovanje pitne vode je skupna skrb in dolžnost vseh, ki sobivajo v prostoru. Kmetje zatrjujejo, da se tega dobro zavedajo in da zato že vrsto let upoštevajo zakonske zahteve glede kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Te zahteve so najstrožje na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I), kjer je prepovedana uporaba gnojevke in gnojnice, uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, je omejena in omogočena le na podlagi gnojilnega načrta, dovoljena je uporaba le tistih zaščitnih sredstev, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, pridelek je posledično vsaj za tretjino manjši.
Za ureditev problematike je kmetijska zbornica pripravila predloge ukrepov in zakonodajnih sprememb, toda namesto rešitev so politiki sprejemali nove uredbe, ki so prinesle kmetom le zahteve in kazni. »Leta 2010 je bilo v veljavi sedem VVO državnih uredb, ki so na VVO I zajele okrog 1.200 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, danes je v veljavi že 15 VVO državnih uredb, ki zajemajo 1.600 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, poleg tega pa pokrivajo občinski odloki na VVO I še 596 hektarjev,« so dejali na zbornici.
Od 100 do 500
Svetla luč na koncu tunela naj bi se pokazala pred tremi leti, ko je nova ekipa na takratnem okoljskem ministrstvu pod vodstvom Andreja Vizjaka začela pripravljati nov način izračuna višine denarnih nadomestil. Po večkratnih usklajevanjih ga je ministrstvo v letih 2021 in 2022 tudi dokončno uskladilo s predstavniki kmetov. Tako bi po novih izračunih nadomestilo za kmetovanje na VVO I namesto 100 evrov znašalo okrog 500 evrov. »Seveda smo zadovoljni s tem zneskom, pa vendar moram poudariti, da kmetje, ki smo upravičeni do te državne pomoči, ne moremo sodelovati v okoljskih ukrepih, kjer pa je maksimalna višina izplačil še nekoliko višja, okrog 600 evrov. Torej četudi izvajamo vse ukrepe in še več za zaščito narave ter vodnih virov, smo odškodovani v primerjavi z drugimi,« je dejal Milan Unuk.
Aroganca brez primere
Predlog nove uredbe je bil že spomladi poslan v presojo na Evropsko komisijo v Bruselj. Evropska komisija je predlog uredbe 7. septembra potrdila. Žal pa kljub vsem izpeljanim postopkom Vlada RS uredbe še vedno ni potrdila. Po nekaterih informacijah naj bi čakala na podpis trenutno pristojne ministrice Alenke Bratušek. Zbornica je oktobra z dopisom pozvala predstavnike ministrstva za naravne vire in prostor ter kmetijskega ministrstva k podpisu uredbe, sredi novembra jih je povabila na sestanek. Odgovora niso prejeli, prav tako se predstavniki pristojnih ministrstev niso udeležili sestanka s kmeti. Zakaj uredba še ni bila sprejeta, iz vladnega urada niso odgovorili, iz ministrstva za naravne vire in prostor pa so najprej ponovili znano, in sicer da je predlog uredbe, ki ureja nadomestilo za obdobje petih let, pripravljen, o sprejetju oz. manjkajočem podpisu pa so dejali: »Predvidevamo, da bo uredba sprejeta v kratkem.«
Kmetje so kakopak razočarani nad neodzivnostjo ministrstev, saj zaradi manjkajočega podpisa pod usklajeno in dogovorjeno uredbo ostajajo v letu 2023 brez denarnih nadomestil, čeprav so izvajali in upoštevali vse zahteve vodovarstvenega režima in posledično beležili nižji prihodek iz kmetijske dejavnosti.
