Današnje srečanje je ob tem minilo v znamenju izmenjave različnih dobrih praks v trajnostnem ravnanju z odpadki in zbiranja predlogov glede prihodnjega sodelovanja.
Kot je v nagovoru izpostavil minister Bojan Kumer, lahko s spodbujanjem ponovne uporabe rabljenih izdelkov bistveno prispevamo k preprečevanju nastajanja odpadkov. "Verjamem, da zaradi velikih okoljskih izzivov vloga centrov ponovne uporabe postaja vse bolj bistvena, saj s spodbujanjem ponovne uporabe in popravila ter obnove predmetov oziroma rabljenih izdelkov poosebljate trajnostni odnos do našega planeta, s svojim delovanjem pa zmanjšujete obremenitev naravnih virov," je naloge centrov osvetlil minister.
Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte pa je za STA ob koncu srečanja dejala, da so danes prisluhnili težavam, s katerimi se srečujejo centri, in argumentom za izboljšanje zakonodajnih predlogov na strani okoljskega ter tudi drugih ministrstev. "Ključno je, da se o tem na glas pogovarjamo. Vsi vemo, da tudi virov v naravi počasi zmanjkuje in da lahko stvari, s ciljem, da ne postane vse odpadek, ponovno uporabimo," je poudarila.
Po njenih besedah to srečanje ni bilo zadnje, dialog bodo nadaljevali po novem letu, saj bi rada Slovenija tem centrom zagotovila normalno delovanje. "To so entuziasti, ki s svojim prostim časom in denarjem delujejo v dobro države in prebivalcev za zmanjševanje odpadkov. Tukaj je še veliko razlogov za izboljšave in iskanje možnosti, da jih ne zapremo, temveč spodbujamo pri njihovem delovanju," je poudarila Bolte.
Manjka podpore in virov financiranja
Da so centri ponovne uporabe najbolj oprijemljiv prikaz zmanjševanja odpadkov v praksi, pa je za STA izpostavila vodja Centra ponovne uporabe Marinka Vovk. Hkrati je opozorila na pomanjkanje sistemske podpore in virov sofinanciranja. Večinoma so to namreč socialna podjetja, ki približno polovico sredstev za delovanje ustvarijo s pomočjo prodaje lastnih izdelkov, za ostalo polovico pa je treba najti druge vire. "Težava, o kateri govorimo, je, da teh drugih virov ni na voljo. So določeni razpisi, kjer pa je težko priti zraven, ker so poleg nas še druge vrste dejavnosti socialnih podjetij," je pojasnila Vovk.
Tudi drugod po Evropi, kjer se s to dejavnostjo ukvarjajo že štiri desetletja, se po njenih besedah nobeno tovrstno podjetje ne financira samo iz prodaje svojih izdelkov. Kot je izpostavila Vovk, so to podjetja, ki zaposlujejo težje zaposljive osebe, po drugi strani se rešujejo okoljski in drugi problemi, ki zahtevajo specifično pripravljenost oz. dodatne stroške, vseskozi pa potrebujejo tudi vlaganja v razvoj zaradi pojava novih izdelkov in materialov.
V luči tega si želijo finančno podporo, s katero bi lahko pokrili del stroškov najemnine, delovne sile in materialnih stroškov, s čimer bi po njeni oceni lahko zagotovili trajno delovanje teh centrov. Posledično ne bi prihajalo do primerov, ko bodo morali nekateri od teh centrov zapreti svoja vrata zaradi vračanja pomoči v času epidemije covida-19.
V luči evropskega tedna odpadkov na okoljskem ministrstvu poleg vloge centrov ponovne uporabe odpadkov opozarjajo tudi na pomen vsakršnega zmanjševanja odpadkov oz. preprečevanja njihovega nastanka. Po navedbah Bolte šteje prispevek vsakega posameznika. Pristojni tako pozivajo, naj na črni petek ne kupujemo vsega in naj poskušamo razmisliti, da kakšen kos oblačila ni za stran in ga popravimo. Če pa ga že zavržemo, pa se poziv glasi, da ga odnesemo na mesto, kjer ga lahko vnovič uporabijo.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
