Slovenske banke še vedno izkoriščajo ugodne razmere na finančnih trgih in kujejo rekordne dobičke. Do konca letošnjega septembra so banke v Sloveniji ustvarile 819,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 123,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil s 713,7 milijona evrov višji za 120 odstotkov, je včeraj objavila Banka Slovenije.
Izkoristili ugodne razmere
Medletna rast dobička se je tako ohranila na avgustovski ravni. Tudi ostali vidiki poslovanja bank ostajajo, izhajajoč iz podatkov Banke Slovenije, večinoma zelo ugodni. Čiste obresti so ob nadaljevanju ugodnih obrestnih gibanj do konca septembra dosegle skoraj 1,03 milijarde evrov, kar je kar 103,7 odstotka več kot v lanskem devetmesečju. Pa že lani dohodki od obresti niso bili slabi. Slovenske banke so namreč izdatno izkoristile dvig obrestnih mer, ki so jih hitro prelile v dražja posojila, medtem ko so obresti za depozite začele dvigovati šele po prvih grožnjah vlade, da bo obdavčila izredne dobičke, tako kot so to storili na primer v Italiji in na Madžarskem.
Rekordni dobički
Obrestne mere za depozite so se tako v zadnjem obdobju dvignile, kar se že pozna tudi v bilancah bank. Predvsem podjetja in druge organizacije so se hitro prilagodili, zaradi česar se denarne vloge kot celota povečujejo. Skupna vrednost denarnih vlog nebančnega sektorja je bila konec septembra s 40,22 milijarde evrov za 4,1 odstotka višja kot ob koncu lanskega devetmesečja. Septembra so vloge narasle za 14,3 milijona evrov po zaslugi rasti depozitov podjetij ter drugih finančnih organizacij. V celotnem letu do konca septembra pa je rast vlog zaznavna tako pri gospodinjstvih kot podjetjih, skupna vrednost vlog nebančnega sektorja je narasla za 465,2 milijona evrov. Skupna bilančna vsota bank je bila ob koncu devetmesečja z nekaj manj kot 51,95 milijarde evrov za 4,7 odstotka večja kot pred letom dni. Samo letos je narasla za nekaj več kot 1,37 milijarde evrov.
Prestrašene banke
Ob tako dobrih rezultatih bank je razmeroma težko razumeti pritoževanje bank nad začasnim davkom na bilančno vsoto, s katerim želi vlada zbrati potrebna sredstva za poplavno obnovo Slovenije. Zakon o obnovi je glede na osnutek namreč prinesel začasni petletni davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka in prav tako pet let trajajočo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Združenje bank Slovenije je že pred dnevi sporočilo, da so banke sicer pripravljene sodelovati pri obnovi Slovenije, a ne v obliki prisilnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic. Davek na bilančno vsoto bank, kot ga je v zakonu o obnovi načrtovala vlada, bi po njihovi oceni okrnil konkurenčnost slovenskega bančnega sistema ter zmožnost kreditiranja gospodarstva in prebivalstva. S tem bi v času, ko se gospodarstvo ohlaja, negativno vplival na odpornost bančnega sistema, so zapisali.
Selitev v druge države?
»Obdavčitev bilančne vsote je ukrep, ki banke lahko sili k zniževanju kreditiranja, saj povečevanje bilančne vsote ne pomeni nujno višjih dobičkov. Krčenje aktivnosti bank pomeni nižje dobičke in posledično nižje prihodke za državni proračun v primerjavi s pričakovanimi. Zaradi višjih davčnih obremenitev v primerjavi z drugimi državami ekonomske in monetarne unije bi se lahko bančne aktivnosti iz Slovenije začele seliti v druge države znotraj bančnih skupin. To pa so lahko zelo neugodne dolgoročne posledice za dostop do financiranja gospodarstva,« so argumentirali v ZBS. Poleg tega so dodali, da so dobički bank zaradi zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) prehodne narave. Kot smo že zapisali, je vlada v osnutku Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev predvidela, da bi banke prispevale 0,2 odstotka bilančne vsote, kar pomeni, da bi banke prispevale okoli 100 milijonov evrov letno. Vlada je o tej določbi ponovno razpravljala včeraj na svoji redni seji. Kot so sporočili iz vlade, bodo javnosti čistopis predloga zakona, ki bo romal v parlament, predstavili danes, ko naj bi bilo jasno tudi, ali so prisluhnili pripombam gospodarstva in bank.
Bankam delno ugodili
Kot gre sklepati iz današnjih izjav ministra za finance Klemna Boštjančiča, je vlada prvo plačilo davna na bilančno vsoto bank zamaknila za eno leto. V skladu z osnutkom zakona bi morale banke davek prvič plačati marca naslednje leto, in sicer za leto 2023, a je po poročanju Forbes Slovenija Boštjančič ob današnji predstavitvi dejal, da bo prvi prihodek od davka v letu 2025. Po pojasnilih ministra bi se namreč ne glede na to, da bi davek začel veljati po datumu sprejetja zakona, lahko izkazal za protiustavnega. »V izogib zapletom smo se raje odločili, da smo na varni strani in smo uveljavitev zamaknili za eno leto,« je pojasnil.
