Državni svetniki so pretekli teden prvič zasedali na terenu, seja je bila v Slovenski Bistrici. Z udeležbo državne sekretarke na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreje Katič je posebno težo dobila točka o spremembah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. »Z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne ustanavljamo pokrajin, želimo krepiti razvojne regije, ki jih imamo in jih je v Sloveniji 12. Naš namen je, da nastavimo pravno podlago, ki jim bo omogočila dodajanje drugih nalog, na primer urejanje prostora,« je dejala.
Regijam v roke le prostorsko načrtovanje
Tako naj bi do leta 2026 regije oblikovale regijske prostorske načrte, ki bi olajšali umeščanje regijskih projektov. Prav tako naj bi vsaka regija oblikovala strategijo z jasnimi merljivimi in preverljivimi cilji, te pa naj bi dosegala z evropskimi in državnimi sredstvi.
Kje pa se je zalomilo pri obstoječi zakonodaji, da so določene regije nazadovale, namesto napredovale? Konkretnega odgovora sekretarka ni podala, prav tako ne, katere konkretne naloge (razen regijskega prostorskega načrtovanja) naj bi regije izvajale.
Kdo še verjame nameram o decentralizaciji?
Nameram o decentralizaciji države ob vedno novih informacijah o združevanju, ukinjanju, reorganizaciji dela državnih organov pa verjamejo le še redki. Tako so se v Slovenski Bistrici borili za ohranitev upravne enote, od pisarne finančne uprave so se že poslovili, zdaj je na tapeti okrajno sodišče. A očitno vladni predstavniki tovrstne ukinitve ali združevanja služb ne dojemajo kot centralizacijo, nasprotno, prepričani so, da so z reorganizacijo povečali učinkovitost dela ter dostopnost storitev.
Zakon o kmetijski zbornici v ustavno presojo
Državni svetniki so na terenski seji v Slovenski Bistrici še odločili, da bodo novelo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici, ki omejuje nabor kandidatov za vodstvene funkcije zbornice, poslali v presojo ustavnemu sodišču. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je dejal, da so se svetniki za to odločili, ker zbornica kot vsaka druga potrebuje strokoven kader. »Ti strokovni kadri morajo biti izbrani na način, da odražajo voljo članov, ki jim moramo omogočiti aktivno in pasivno volilno pravico, ne glede na politično opredelitev. Vprašanje je tudi, na kakšen način bi sploh lahko ugotavljali članstvo v določeni stranki, saj javnih evidenc za to ni, same politične stranke pa niso dolžne poročati svojega članstva. Zato v praksi ta zakon ni izvedljiv,« je poudaril Lotrič.
