Banke v Sloveniji svoje prihodke in dobičke, kot kaže, ustvarjajo tudi z zaračunavanjem visokih obrestnih mer za dovoljene in nedovoljene prekoračitve oziroma limite na osebnih računih svojih strank. Še posebej prvih, ki so z banko pogodbeno dogovorjeni. Te od zakonite zamudne obrestne mere, ki trenutno znaša 12 odstotkov letno, odstopajo le za 0,05 do 0,10 odstotka. Tako stranke plačujejo bankam za negativna stanja oziroma minuse na transakcijskih računih pravzaprav zamudno obrestno mero, četudi plačila obresti za dovoljene limite niso v zamudi. V večini primerov tudi ne vedo, da plačujejo tako visoke obresti, saj le redki preberejo obvestilo banke ob podaljšanju ali obnovi limita, še manj jih ta podatek išče na spletnih straneh bank, kjer do njih vodi kar nekaj klikov in podstrani.
Zelo podobne številke pri vseh bankah
Trenutno zaračunavata najvišje obrestne mere za dovoljeni limit Nova KBM in Unicredit banka, in sicer 11,95 odstotka letno, 11,90 odstotka zaračunavajo v NLB, 11,75 odstotka v Gorenjski banki, medtem ko za to v Delavski hranilnici zaračunavajo »le« 9,50 odstotka letno. Nižje obrestne mere za dovoljene limite na osebnih računih, od 10,2 do 10,4, odstotka, obračunavajo še v SKB banki, medtem ko nedovoljene limite obračunavajo po 12-odstotni obrestni meri. Nedovoljena negativna stanja na transakcijskih računih vse banke zaračunavajo po 12-odstotni zamudni obrestni meri. Ob tem zaračunavajo tudi nadomestila za odobritev izrednega limita, ki se gibljejo v NLB na primer za zavrnitev zahtevka 6,85 evra, za odobritev do 6 mesecev 2,10 odstotka od zneska (najmanj 11 evrov), odobritev od 7 do 12 mesecev 3,10 odstotka od zneska, odobritev limita s postopnim zniževanjem z avtomatsko obnovo do 12 mesecev 4,10 odstotka od zneska.
Banka Slovenije pa nič
Glede, na to, da je razlika med obrestno mero za dovoljene limite in zakonito zamudno obrestno mero le malenkostna, smo Banko Slovenije povprašali, ali bo sprožila morebiti kakšne korake v smeri zaščite varčevalcev in bančnega trga. Odgovarjajo, da je določanje višine obrestnih mer poslovna odločitev posamezne poslovne banke ali hranilnice in tega Banka Slovenije ne more komentirati niti ne sme nanje vplivati.
»Banka s politiko obrestnih mer usmerja komitente k uporabi določenih produktov in destimulira uporabo produktov, pri čemer upošteva tudi obvladovanje tveganj, ki pri tem nastanejo. Ponudbo posamezne banke je smiselno upoštevati z vidika celotnega spektra produktov, ki jih ponuja. Konkretnih nadzorniških postopkov pa v skladu z zakonodajo ne moremo pojasnjevati in komentirati.« Predvsem na področju obvladovanja tveganj Banka Slovenije ni povsem brezzobi tiger, saj bi morala opaziti določeno neskladje v ročnosti naložb in virov pri doslej prenizkih obrestnih merah za depozite, ki ne morejo biti neskončni vir za večdesetletna stanovanjska posojila, na primer.
Prav tako ni treba biti bančni strokovnjak ali ekonomist, da bi prepoznali bančni pohlep ob obrestnem »striženju« bančnih strank in njihovih minusov na bančnih računih, ki se z draginjo in inflacijo ter posledičnim višanjem cen življenjskih stroškov le še poglabljajo. Bančni limit bi lahko razumeli tudi kot kratkoročni kredit, ki pa za dvakrat prekaša običajne fiksne letne kreditne obrestne mere.
ZPS: Pod vprašajem etičnost, poštenost in odgovornost do strank
Z vprašanjem o zaščiti bančnih potrošnikov smo se obrnili tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer ugotavljajo, da bančne obrestne mere za vloge prebivalstva niti približno ne sledijo višini obresti, ki jih posamezniki plačujemo za posojila: »Ta izrazit razkorak med tem, kar banke prejemajo, in tistim, kar ponujajo, neizogibno razkriva nepravičnost njihovih obrestnih praks. Ob pogledu na višino obrestnih mer za uporabo limita na osebnem računu se ta nesorazmerja še bolj jasno izrišejo. Dvig obresti tik pod zakonsko zamudno obrestno ne postavlja pod vprašaj le etičnosti bančnega poslovanja, temveč tudi poštenost in odgovornost do svojih komitentov, še posebej v primerih, ko se ti znajdejo v nepredvidenih finančnih težavah in nujno potrebujejo likvidnost. Ob čemer preveč potrošnikov ostane ujetih v dragih in dolgoročnih ciklih tega dolga, iz katerega se je težko rešiti, precej težje, kot ga je bilo pridobiti.«
V ZPS apelirajo na banke, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju zaupanja v finančni sistem, da vzpostavijo pravičnejši okvir z uravnoteženimi in odgovornimi obrestnimi praksami, ki upoštevajo tudi interese njihovih komitentov.
