Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so danes na vprašanje STA, kako to, da delodajalci zdaj nasprotujejo noveli zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, lani jeseni pa so ji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) prižgali zeleno luč, poudarili, da so že tedaj nekatere predloge sprejemali kot relativno sprejemljive, četudi bi utegnili gospodarstvu povzročiti dodatno delo in nezadovoljstvo, druge za nujne, saj odpravljajo neusklajenost zakonodaje, zoper tretje pa da so pozneje izražali nasprotovanje.
"Tako smo si denimo težko predstavljali, kakšno dodano vrednost naj bi predstavljata dodatna obveza hrambe evidence o izrabi delovnega časa in dokumentacije, na podlagi katere se v to evidenco vpisujejo podatki, na kraju opravljanja dela. Prav tako se nam je zdela nesprejemljiva predlagana ureditev, na podlagi katere bi moral delodajalec delavca enkrat mesečno pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. V dobi digitalizacije je to povsem nepotrebna dodatna administrativna obremenitev delodajalca," so navedli.
Delodajalska stran pa je po njihovih navedbah vseskozi opozarjala na nujnost enakopravne obravnave vseh zaposlenih - tako v javnem kot v zasebnem sektorju. "Že marca smo opozorili, da je uvedba izjeme pri evidentiranju delovnega časa za visokošolske učitelje in raziskovalce diskriminatorna do vseh ostalih zaposlenih, saj nekateri prav tako delajo na terenu in ob različnih urah, kar je bil argument za omenjeno izjemo," so spomnili.
Ta izjema je bila sicer iz končne različice novele umaknjena, a so si jo visokošolski učitelji izborili v jeseni sprejetem visokošolskem zakonu. Kot so opozorili v GZS, pa je takšnih izjem še več. Evidentiranje tako ne velja za funkcionarje in poslance, katerih delo prav tako ureja področna zakonodaja. "Ta diskriminatornost je tudi tista, ki nas najbolj moti, poleg uvedbe dodatne administracije in dejstva, da je vlada obljubila pripravo podzakonskih aktov, ki bi urejali vse podrobnosti, kar pa do danes še ni naredila. Na to, da bi se morali socialni partnerji srečati na sestanku z namenom usklajevanja podzakonskih aktov, smo večkrat opozorili, a še do danes do takega srečanja ni prišlo," so opozorili v GZS.
V zbornici sicer večjih težav v ponedeljek glede na napoved, da bo Inšpektorat RS za delo prihodnje tri mesece predvsem v funkciji svetovalca podjetjem, ne pričakujejo, je danes v DZ povedal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Sam si sicer želi, da bodo določbe, ki delodajalce najbolj motijo, v prihodnje še spreminjali.
Noveli zakona o evidentiranju delovnega časa so danes izrazili nasprotovanje tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). "Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale," je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v tej zbornici, so noveli nasprotovali že od samega začetka in s konkretnimi primeri opozarjali na njeno neživljenjskost. Tudi njim se zdi nepravično, da se državljane z novelo "deli na prvo- in drugorazredne, saj evidentiranje delovnega časa ne bi veljalo za vse zaposlene v Sloveniji".
Novela zakona o evidentiranju predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom inšpektorata, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij.
