Kot je po seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič, so se o dopolnilih k predlogu zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2024 in 2025 dogovorili pred sejo vlade z vodji poslanskih skupin koalicije. Vlada pa je nato na seji s predlaganimi dopolnili soglašala.
Minister je pojasnil, da se bodo v skladu z dopolnili socialni transferji, ki se usklajujejo po zakonu o usklajevanju transferjev, v letu 2024 uskladili, in sicer v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, ki jo ugotovi statistični urad v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023. Uskladitev v višini 70 odstotkov pa pomeni približno 44 milijonov evrov.
Zakonski predlog, ki ga je vlada poslala v DZ in ga bo odbor DZ za finance obravnaval v soboto, usklajevanja transferjev ne predvideva, kar je naletelo na kritike v sindikatih in delu civilne družbe, ki so opozarjali, da bo to ljudi potisnilo še globlje v stisko.
"Z nekoliko omejenim usklajevanjem do določene mere ohranjamo življenjski standard prejemnikov socialnih transferjev, hkrati pa omejujemo pritisk na rast inflacije," je ocenil minister. Avtomatična indeksacija socialnih transferjev z inflacijo je namreč eden od dejavnikov, ki lahko v okolju z relativno visoko inflacijo povzroča dodatne inflatorne pritiske in s tem prispeva k vztrajanju inflacije. Poudaril je tudi, da so se socialni transferji letos že uskladili, in sicer za 10,3 odstotka, in da vlada sprejema tudi druge ukrepe za omejitev draginje.
Pri pokojninah dopolnila predvidevajo, da bi se prihodnje leto uskladitev delno opravila že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov za januar, in sicer v višini 8,2 odstotka. Takšno višino redne uskladitve po zadnjih podatkih kaže izračun Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je navedel. Končna uskladitev pa se bo po njegovih besedah v skladu s pokojninskim zakonom opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar, pri tem se bo poračunala delna uskladitev, izplačana v januarju.
S predlaganimi dopolnili se črta tudi člen, ki določa, da se vrednost plačnih razredov za javne uslužbence v letu 2024 ne uskladi. Z umikom te določbe so v sindikatih pogojevali nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. V primeru sprejetja prepovedi usklajevanja v letu 2024 pa so zagrozili z zaostrovanjem aktivnosti. Po Boštjančičevih besedah umik določbe ne pomeni "kakršnegakoli dogovora ali usklajevanja", upajo pa, se bodo pogajanja nadaljevala.
Vlada tudi soglaša, da se bo v DZ z dopolnilom iz zakona umaknila rešitev, po kateri bi bil položaj zasebnih in javnih uslužbencev pri napotovanju na delo v tujino različen. Medtem ko letos sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev predvideva, da se bo s 1. januarjem 2024 ukinila možnost, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji, je vlada želela prvotno to možnost ohraniti za javne uslužbence, predvsem gre za diplomate. Zdaj bo koalicija po ostrih kritikah iz vrst gospodarstva, ta člen umaknila.
Boštjančič je pojasnil, da predlagana dopolnila upoštevajo tudi dogovor z občinskimi združenji o višini povprečnine, po katerem bo ta v obeh letih znašala 725 evrov. Občine pa bodo za financiranje višjih stroškov dela skupaj prejele še dodatnih 20 milijonov evrov za leto 2024 in 34 milijone evrov za leto 2025. Dodatna sredstva za stroške dela bodo občine dobile v različnih zneskih, izplačana jim bodo najpozneje do konca junija, in sicer v enem obroku.
Z dopolnilom se uvaja tudi ureditev, po kateri bodo občine sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost pridobile en dan prej, preden morajo plačati izvajalca, pod pogojem, da bodo 15 dni prej predložile dokumentacijo, ki je podlaga za izplačilo.
