Čoln je ankaranska občina pridobila v okviru strateškega projekta Poseidon iz programa Interreg SLO-ITA ter bo omogočal naravovarstveni nadzor na celotnem območju parka.
»S tem bomo kot upravljalec parka zadostili tudi zakonskim obveznostim po Zakonu o ohranjanju narave,« dodajajo v kabinetu župana Gregorja Strmčnika. Glede na to, da so boje, ki označujejo meje krajinskega parka na morju, že nameščene, je nakup čolna zaokrožil tehnične potrebe in naravovarstvenikom omogoča celostno delo.
S čolnom tudi do obale
Čoln je plastičen, 5,3 metra dolg, motor pa ima 60 konjskih moči. Dno je nizko in omogoča plutje do obale, sprednja rampa se lahko spusti. Plovilo je z motorjem in opremo vred stalo 31.249 evrov – s sofinanciranjem so Ankarančani pokrili 80 odstotkov vrednosti naložbe oziroma 24.999 evrov.
Čoln bodo te dni opremili z vsemi nujnimi oznakami, nakar ga bodo spustili v morje. Oba nadzornika, ki delujeta v Krajinskem parku Debeli rtič, že imata opravljen izpit za voditelja čolna, naravovarstvena svetnica pa ga bo opravila po vrnitvi s porodniškega dopusta.
Z morja bodo nadzorovali plovila, ki sidrajo preblizu obale, krivolovce, ki jih od nabiranja školjk ne odženejo niti denarne kazni, preprečevali kurjenje ognja ali prav tako prepovedano skladanje kamnov, kampiranje in prenočevanje.
Pogosteje ga bodo uporabljali v poletni sezoni, ko je gneča na kopnem in morju največja, a niti jeseni ali pozimi ne bo sameval. »S čolnom si bomo pomagali tudi pri odstranjevanju odpadkov in naplavin z obale, kar se je v zadnjih tednih po vremenskih ujmah pokazalo kot dodaten izziv pri upravljanju morskih zavarovanih območij,« dodaja Ilona Dolenc, strokovna sodelavka v kabinetu župana.
Na morju je vse več hrupa
Čolna, s katerima izvajajo nadzor na morju, imajo tudi v Krajinskem parku Strunjan in Krajinskem parku Sečoveljske soline. Samanta Makovac, naravovarstvena svetnica v Krajinskem parku Strunjan, pravi, da nadzor z morja izvajajo že približno deset let.
Prvi čoln so kupili z evropskim denarjem in uporabljali skupaj z Morsko biološko postajo – za monitoring, na primer leščurjev, in vzorčenje morja. Za nov čoln, ki jim dela družbo šele nekaj tednov, so sami odšteli denar.
»Ugotavljamo, da so nekatera naša opozorila pomagala, saj je sidranja v Mesečevem zalivu in ob rtu Ronek vse manj. Zato pa je na morju vse več hrupa, bodisi zaradi vse večjega števila plovil bodisi zaradi preglasnih zvočnih naprav na plovilih,« pojasnjuje Samanta Makovac. Krivolov ostaja tipična kršitev, na običajnem naravovarstvenem meniju sta tudi kurjenje in skladanje kamnov.
V družbi Soline, ki upravlja Krajinski park Sečoveljske soline in jo vodi Klavdij Godnič, naravovarstveni nadzor s čolnom opravljajo že vsaj 12 let. Tudi oni so se vsa leta srečevali s krivolovci, a je težav z njimi vse manj. Zakaj? »Krivolovci, ki so na slovenski strani Dragonje lovili brancine, so se preprosto preselili na hrvaško stran Dragonje, saj tam ulov ni prepovedan,« o težavi, ki to več ni, pove Godnič.
