Knovs je namreč danes na dveh sejah obravnaval vprašanje poteka aretacije dveh ruskih vohunov. Kot je pojasnil predsednik komisije Janez Žakelj (NSi) ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov iz 28. novembra na 5. december lani, ali je to bil direktor Sove Joško Kadivnik ali predsednik vlade Robert Golob. Kadivnik je pred komisijo že nastopil, Knovs pa je sklenil, da bo na sejo povabil tudi Goloba.
Sova podatkov javno ne more podrobneje pojasnjevati, saj so tajni, v zadevi pa še poteka kazenski postopek, pa so v odzivu na Žakljeve izjave navedli v Sovi.
V sporočilu za javnost, ki so ga posredovali iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), so pojasnili, da je Kadivnik Knovsu predstavil več operativno-taktičnih razlogov za določitev možnih datumov izvedbe aktivnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Te oblike pridobivanja podatkov se uporabljajo, ko je utemeljeno pričakovati, da se bo pridobilo pomembne dodatne podatke.
Sova je dodala, da so takoj po prijetju ruskih vohunov 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestili zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Odveza od molčečnosti
Ob tem v agenciji pričakujejo, da so vsi tajni podatki agencije obravnavani v skladu s predpisi s področja varovanja tajnih podatkov, torej da osebe, ki so se v okviru dela s tajnimi podatki seznanile, slednje uporabljajo le za izvajanje svojih nalog ali funkcije oz. le v primeru, ko so na zahtevo pristojnih organov razrešene dolžnosti varovanja tajnosti podatka s strani predstojnika organa, ki je podatkom določil stopnjo tajnosti.
Dodatno so pojasnili, da agencije Bobnarjeva in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav nista zaprosila za odvezo molčečnosti v primeru pričanja pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega vmešavanja v delo policije, take zahteve pa ni podala niti navedena komisija.
Kot so pojasnili, je zahtevo za razrešitev dolžnosti varovanja tajnih podatkov za Lindava, ki se nanaša na sodelovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, uprave kriminalistične policije in Generalne policijske uprave s Sovo pri izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov, Knovs 6. novembra naslovil na generalnega direktorja policije Senada Jušića.
Ta je zaprosilo odstopil Sovi, saj je tajnost podatkom določila njena pooblaščena oseba. Po proučitvi zaprosila je agencija odločila, da se Lindava zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov. O podatkih Sove, ki se nanašajo na opredeljeno vsebino, pa lahko vsa morebitna pojasnila poda predstojnik agencije oziroma od njega pooblaščena oseba.
Agencija bo v zadevi, pomembni za nacionalno varnost Slovenije in v zvezi s katero še poteka kazenski postopek, še naprej ravnala dosledno v skladu z določbami zakona o tajnih podatkih in to upravičeno pričakuje tudi od posameznikov in organov, ki so seznanjeni z zadevo, so sklenili sporočilo.
