Obenem je pozdravil pobudo Slovenije in Hrvaške za vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma za primer kriznih razmer v kmetijstvu.
"Za kmete, prizadete v poplavah v Sloveniji in Grčiji, pripravljamo paket pomoči," je dejal komisar. Pojasnil je, da je v okviru notranjih postopkov na komisiji podal svoj predlog za pomoč Sloveniji in Grčiji iz t. i. kmetijske rezerve.
Škode za vsaj 287 milijonov
O višini pomoči tako še ni mogel govoriti, bo pa po njegovih zagotovilih za ti dve državi uporabljena "znatna količina" kmetijske rezerve. Gre za sredstva kmetijske rezerve za prihodnje leto, saj so sredstva za letošnje že izkoriščena. Slovenija je v okviru letošnje kmetijske rezerve sicer prejela 1,2 milijona evrov, ki jih bo tudi deloma namenila za odpravo posledic poplav.
Vlada škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, nastalo v avgustovski ujmi, ocenjuje na okoli 287 milijonov evrov.
Poseben finančni mehanizem
Sta pa Slovenija in Hrvaška v ponedeljek na zasedanju kmetijskih ministrov spričo izzivov, s katerimi se v zadnjih letih sooča evropsko kmetijstvo, in vse pogostejših naravnih nesreč predstavili pobudo za vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma v primeru kriznih razmer.
Predlagata, da bi ad hoc mehanizem finančne podpore vzpostavili kot intervencijo v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike. Višina financiranja bi znašala največ dva odstotka obstoječe nacionalne finančne ovojnice načrta, pri čemer bi lahko članice iz nacionalnega proračuna dodale 200 odstotkov sofinanciranja.
Mehanizem bi vzpostavili v primeru naravnih nesreč ali drugih s podnebnimi spremembami povezanih kriz ter v primeru motenj na trgu, ki bi bile posledica izjemnega in nepričakovanega nihanja cen ali pa povečanja proizvodnih stroškov. Glede na predlog Hrvaške in Slovenije bi bil mehanizem na voljo še v primeru pojava živalskih nalezljivih bolezni ali rastlinskih zajedavcev.
Komisar Wojciechowski je pobudo označil za zanimivo in zagotovil, da jo bodo na komisiji preučili.
"Izkušnje iz Slovenije in Grčije namreč kažejo, da moramo razmisliti o večji prožnosti, da bi lahko države članice uporabile omejen del - na primer dva ali tri odstotke nacionalne ovojnice - za odziv na krizne razmere," je povedal. Ob tem je poudaril pomen časovnega vidika, saj je pomoč v takšnih primerih potrebna takoj.
