Tudi Lindav, ki ga je zaslišala preiskovalna komisija, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je uvodoma opozoril, da vabila na današnjo sejo preiskovalne komisije ni prejel on sam, temveč njegov odvetnik Gregor Verbajs, kar pa ga ni odvrnilo od udeležbe na seji, je poudaril. "Tukaj sem kot dobroverna priča, ker želim razčistiti stvari, ki so se dogajale in bom z veseljem odgovarjal na vsa vprašanja," je navedel in spomnil, da je o političnih pritiskih na policijo pričal tudi pod prejšnjo preiskovalno komisijo v času nekdanje vlade.
V predstavitvi svojega videnja tematike, ki je predmet preiskovalne komisije, je Lindav izpostavil, da so ga menjale in razreševale vlade vseh barv. Nekdanja vlada Janeza Janše ga je razrešila z mesta direktorja Uprave kriminalistične policije, aktualna vlada pa ga ni potrdila na mesto generalnega direktorja policije za polni mandat, vendar pa Lindav ne obžaluje ničesar. "Dokler me zaradi mojega strokovnega, zakonitega in načelnega dela menjajo levi in desni, vem, da kot policist ravnam prav in tako bi ravnal spet, brez pomisleka," je poudaril.
Stoji za vsako besedo
Kritičen pa je bil do vsakokratne politike, ki si v policiji želi predvsem lojalnih kadrov. "Nobena opcija si ne dopusti, da bi se policija razvijala kot strokoven, samostojen in apolitičen organ, temveč vsi stremijo po tem, da imajo na položajih ljudi, ki bodo slepo izvrševali," je poudaril.
Dotaknil se je tudi svojega poznanstva z aktualnim ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, ki je to funkcijo opravljal že v mandatu 2018-2020. Že takrat so se pojavljale tendence, "da me je treba razrešiti z mesta direktorja Uprave kriminalistične policije, a se takratna generalna direktorica policije Tatjana Bobnar s tem ni strinjala," je izpostavil.
Glede poročila o političnih pritiskih na delo policije, ki ga je decembra lani poslal premierju Golobu, je poudaril, da stoji za vsako besedo, zapisano v poročilu, "z vso svojo integriteto in strokovnim znanjem."
Pričakuje pa, da bo komisija v postopku razčiščevanja domnevnih nepravilnosti "govorila z vsemi ljudmi, ki so navedeni v tem poročilu, vključno z Milošem Milovićem, kot tudi z ljudmi, ki so bili vabljeni na prejšnje sklice parlamentarne komisije."
Lindav v lanskem poročilu predsedniku vlade podrobno opisuje tudi telefonske klice, ki jih prejemal od vodje kabineta predsednika vlade Petre Škofic. O tem klicu je naredil tudi uradni zaznamek, ki vsebuje zelo natančne navedbe, "kakšne so želje in pričakovanja Petre Škofic po moji udeležbi na kavi z gospodom predsednikom vlade Robertom Golobom," je med drugim pojasnil.
Po besedah Lindava "ga ni predsednika vlade, ki bi me lahko prepričal, da jaz človeka, ki dela zakonito, strokovno in pošteno, odpustim zato, ker si je nekdo to izmislil. To bi bilo nedopustno zame kot človeka, še bolj pa kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije," je poudaril.
Ob tem je med drugim izpostavil klic Miloša Milovića glede zaposlitve nekdanjega policista, za katerega so na policiji izdali negativno mnenje. "Nekdanja notranja ministrica je jasno povedala, da bi taka zaposlitev predstavljala kadrovsko korupcijo in tam smo zgodbo zaključili," je izpostavil.
Prepričevanje
V odgovorih na vprašanja članov komisije je dejal, da se mu je nenavadno zdelo tudi, da ga je o izbiri Roberta Kešperta za vodjo službe za varovanje predsednika vlade obvestil Milović. Ko je imel septembra priložnost se osebno sestati s Kešpertom, je ta odprl nenavadno temo in ga prepričeval, da bi morala specialna enota policije biti umeščena neposredno pod generalnega direktorja policije in ne v upravo za policijske specialnosti. Ko je Lindav predstavil svoje argumente o nasprotnem, mu je Kešpert odvrnil v smislu, da naj še enkrat razmisli, ali je to najboljša odločitev.
Kasneje je na to temo prejel klic državnega sekretarja za nacionalno varnost Andreja Benedejčiča, ki ga je spraševal o organizacijski umeščenosti specialne enote. To posledico je dojel v smislu, "če ne boš priden, te bomo pač zatožili". "Tako razmišljanje se mi zdi otročje in skregano s pravno državo ter zdravo logiko policijskega dela, ampak očitno smo tam," je dejal.
Podobno je po njegovih besedah razmišljal tudi direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, ki mu je izražal želje, naj se iz urada ljudi odpušča brez pravne podlage. "Verjetno ni hujšega političnega pritiska kot želja po kadrovanju, odpuščanju in revanšizmu," je ocenil Lindav.
Prepričan je, da ni razlike med političnimi pritiski na delo policije med vlado Janeza Janše in vlado Roberta Goloba. "Eni so to naredili po vojaško, drugi pa tako, da veliko in lepo govorijo, delajo pa isto," je bil oster. Obžaloval je, da se policiste, ki so ključen element nacionalne varnosti, dojema kot "hlapce vlade, in ne kot strokovno službo". To je neodgovorno in nedržavotvorno, je dejal.
Sejo preiskovalne komisije so nato zaprli za javnost pri vprašanju Vide Čadonič Špelič, ali je kdo od Lindava zahteval, da naj policija ali NPU kaj naredi ali opusti kakšno dejanje.
