Slovenska policija, ki je nekoč od zgodnjih jutranjih ur v pisarnah in na domovih menedžerjev, gradbenih baronov, bankirjev in drugih belih ovratnikov iskala dokaze o njihovih spornih poslih, je v zadnjih letih postala le še bleda senca institucije, ki so se je bali številni.
Uradna statistika tako razkriva, da je policija lani obravnavala 7.700 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. To je dvakrat manj kot slabo desetletje nazaj:
- še leta 2013 je policija skupaj obravnavala več kot 16.500 teh kaznivih dejanj. Leta 2014 je bila ta številka celo večja od 17.000. V tem času je policijo vodil Stanislav Veniger, dva meseca pa kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja še Marjan Fank.
- nato se je začel strm upad. Že leta 2017 je bilo število zadev s področja gospodarske kriminalitete, ki jih je obravnavala policija, manjše od 9.000, do konca leta 2019 pa je padlo že na 8.000. Na čelu policije so bili v tem obdobju Fank, Simon Velički in Tatjana Bobnar.
- dokončno dno je policija dosegla pod tretjo vlado Janeza Janše, ko so se na položaju generalnega direktorja izmenjali Anton Travner, Andrej Jurič in Anton Olaj. Leta 2021 je policija obravnavala rekordno malo kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala – le dobrih 6.700. Leta 2022 je bilo to število za 1.000 višje, a še vedno drugo najslabše v zadnjem desetletju. Od junija 2022 je policijo začasno vodil Boštjan Lindav.
Toda za upad števila preiskav gospodarskega kriminala očitno še zdaleč niso krivi le ljudje, ki jih je na vrhovne položaje v policiji nastavila zadnja Janševa vlada. Statistika je jasna: policija je že od sredine prejšnjega desetletja začela drastično popuščati pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj. Vsa kazniva dejanja, ki jih je obravnavala takrat, so skupaj povzročila več kot 720 milijonov evrov škode. Lani je bilo te le še za 150 milijonov evrov, torej skoraj petkrat manj.
Policija pravi, da je gospodarskega kriminala manj. Mar res?
»Razlog za takšno krivuljo je predvsem v splošnem gospodarskem stanju v državi, saj je v času gospodarske krize prišlo do večjega števila stečajev, množičnih kršitev delovnopravne zakonodaje in nasploh slabšega poslovanja številnih, tudi največjih gospodarskih družb v državi,« so prepričani na policiji, ki jo zdaj vodi Senad Jusić.
»Posledično je bilo v letih med 2012 in 2016 zlasti visoko število obravnavanih kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev ter poslovnih goljufij. Ob ugodni gospodarski klimi v državi pa je bilo v naslednjih letih kršitev in obravnavanih kaznivih dejanj postopno manj, posledično je bila manjša tudi škoda,« poudarjajo na policiji.
Povzeto: ker je imela Slovenija od leta 2016 naprej gospodarsko rast, je bilo manj tudi gospodarskega kriminala. Na policiji še dodajajo, da je v zadnjih letih padlo tudi število prijav kaznivih dejanj. Kot razkriva statistika, so lani na policiji prejeli vsega 3.220 prijav kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, kot so poslovna goljufija, davčna utaja in pranje denarja. To je najmanj doslej. Še leta 2013 so sicer našteli več kot 12.000 prijav, skoraj štirikrat toliko. Po tistem je število začelo naglo upadati.
Obenem se povečuje delež gospodarskih kaznivih dejanj, ki jih policija zazna sama. Leta 2022 je znašal že 58 odstotkov, še pred desetimi leti pa zgolj 30 odstotkov.
Koga vse je preiskoval NPU?
Toda te številke si je mogoče razlagati tudi drugače. Nesporno dejstvo je, da je prijav kaznivih dejanj več, če ima javnost vtis, da policija dela, nihče v državi pa ni nedotakljiv.
Leta 2010, po izbruhu finančne krize, ki je v Sloveniji pomagala sesuti tajkunske imperije, številna podjetja pa spraviti v stečaj, je začel delovati Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Sledila je serija odmevnih primerov. Leta 2012 so kriminalisti opravili hišne preiskave v zadevah Nova KBM, kjer so iskali dokaze o spornih poslih na Hrvaškem, Stožice in TEŠ6. Pod drobnogled so vzeli Simono Dimic, nekdanjo vodjo kabineta Boruta Pahorja, in nepravilnosti pri delitvi razvojnega denarja za Pomurje. Tožilstvu so ovadili nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža.
Leta 2013 je NPU preiskoval zdravstvene dobavitelje, prvega moža NLB Janka Medjo, odvetnika Mira Senico, nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak, nekdanjo upravo Telekoma Slovenije, ki jo je vodil Bojan Dremelj. NPU je takrat vodil Robert Črepinko, leto dni pozneje pa ga je nasledil Darko Majhenič.
V obdobju do leta 2016 so bili med preiskovanci še privatizacijski mogotec Igor Lah, Slovenske železnice, Onkološki inštitut, pokojni Janez Zemljarič, Mestna občina Ljubljana, nekdanji direktor Hita Šentilj Gregor Jeza, tedanji poslanec SDS Andrej Šircelj, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, lastnik Rika Janez Škrabec, prvi mož Kolektorja Stojan Petrič, nekdanja direktorica Adria Mobila Sonja Gole, Boško Šrot, Andrijana Starina Kosem ...
Šele v zadnjih mesecih več odmevnejših preiskav
Nato se je skupaj s številom preiskav začel tudi osip odmevnejših zadev. Konec leta 2018 Majhenič tudi zaradi ugotovitev sistemskega nadzora nad NPU ni dobil novega direktorskega mandata. Do začetka leta 2020, ko je NPU že vodil Darko Muženič, pa so bile najodmevnejše preiskave menedžerski prevzem Perutnine Ptuj, preiskave bančnikov v Hranilnici Lon, žilne opornice, posli propadle Probanke, preprodaja zemljišča za tovarno v Logatcu in sporni najem plaže v Portorožu.
V času Janševe vlade so kriminalisti ob zadevi maske, ki jo je razkril žvižgač Ivan Gale, od gospodarskih primerov preiskovali le še preprodajo blagovnih znamk Engrotuša, nabavo hitrih testov za covid-19 in Energetiko Ljubljana zaradi nabave plinsko-parne enote. Pred tem so nekateri primeri padli tudi na sodiščih, kar zaupanja v delo policije ni izboljšalo.
Šele letos je odmevnejših hišnih preiskav več. Samo ta mesec so kriminalisti NPU, ki jih zdaj znova vodi Muženič, preiskovali nekdanjo upravo Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Premogovnik Velenje. V mesecih pred tem so se lotili mehanizma iz BiH, prek katerega so poslovneži iz Slovenije dobivali zajetne količine gotovine, in oškodovanja pri prodaji dveh hotelskih kompleksov. Tožilstvu so ovadili nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja.
Toda pri tem velja biti pozoren na naslednje dejstvo. Gre namreč za zadeve, ki so se dogajale pred tremi, petimi ali še več leti. Je to lahko dokaz, da ne drži razlaga policije, da je bilo v tistem obdobju gospodarskega kriminala manj?
Zakaj je policija te zadeve do hišnih preiskav uspela pripeljati šele zdaj, ni natančneje jasno, Najverjetneje pa je tudi to ena od posledic kadrovskih čistk in ukinitve samostojnosti NPU pod Janševo vlado. Pri tem pa tudi Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav v mesecih po prevzemu vodenja ministrstva za notranje zadeve in policije nista kazala pretirane volje, da bi mu prejšnji status vrnila.
***3 strani POUDAREK Statistika je jasna: policija je že od sredine prejšnjega desetletja začela drastično popuščati pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj. POUDAREK Ker je imela Slovenija od leta 2016 naprej gospodarsko rast, je bilo manj tudi gospodarskega kriminala. ŠTEVILKA 3220 prijav gospodarskega kriminala so prejeli lani, še leta 2013 ji je bilo 12.000. SLIKA 1 ( Olaj, Fank, Bobnar, Velički, kolaž): Na fotografiji nekdanji direktorji policije od leve zgoraj proti desni spodaj: Anton Olaj, Marjan Fank, Tatjana Bobnar in Simon Velički. SLIKA 2 (aleš hojs: Preiskovanje gospodarskega kriminala je doseglo najnižjo točko, ko je bil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. SLIKA 3 (tabela gospodarskega kriminala): Število primerov gospodarskega kriminala, vir: Transparency International SLIKA 4 (indeks, zaznavanje korupcije): Zaznavanje korupcvije, vir: policija SLIKA 5 (darko majhenič NPU): Ko je NPU pred desetletjem preiskoval nekatere najbolj odmevne zadeve, je bil njegov direktor Darko Majhenič. SLIKA 6 (darko muženič NPU): Zdaj NPU vodi Darko Muženič.***
