Kar nekaj kadrovskih stvari se je znotraj vlade obrnilo ta teden. Kako razumete to dogajanje?
Glede na to, da vlada nima praktično nobenih rezultatov, sploh, kar zadeva nujne reforme, ljudje pa to vidijo, odhodi ministrov v zadnjem tednu niso nobeno presenečenje. Lahko nakazujejo tudi na kaj večjega, čeprav sama ne verjamem, da bi zaradi tega prišlo do predčasnih volitev. Koalicija ima namreč preveliko število glasov v parlamentu, da bi jih kar tako prepustili. Prej lahko pride do zamenjave predsednika vlade.
Kaj vas je doslej pri delu vlade najbolj zmotilo?
Vlada ni uresničila pričakovanj, ki jih je dala volilcem. Že na začetku je naredila štiri strateške napake. Ukinila je demografski sklad, čeprav smo hitro starajoča se družba in so pred nami veliki izzivi. Zamaknila je začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, tako da zdaj ponovno čakamo, obenem pa vemo, da so se v zadnjem letu ponekod oskrbnine v domovih povišale tudi do 30 odstotkov. Tretja strateška napaka je bila, da je ukinila avtocestno policijo. Zastoji so enormni in razumem, da ljudje izgubljajo živce, ko za pot na delo porabijo tudi do tri ali štiri ure. Četrta strateška napaka pa je ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Obeležitev dneva spomina je znak pietetnosti in tudi vlada bi morala imeti pieteten odnos do tega. Predvsem bi se morala zavedati, da to spada v sklenitev kroga elementov pravičnosti. Govorimo o pravici do poprave krivic, pravici do zakonitosti, pravici do védenja in zagotovilu, da se to ne bo ponovilo.
V koaliciji bi za stvari, ki ste jih navedli, verjetno rekli, da so jih rešili na drugačen način ali pa da to niso prednostne stvari v primerjavi z zdravstveno in drugimi reformami.
Ne pravim, da so to prednostne stvari, ampak da so strateške napake. Prednostne stvari, ki bi jih morala vlada narediti, pa jih ni, pa so zagotovo reforme: obljubljali so reformo zdravstvenega sistema, pokojninsko reformo, reformo davčnega sistema, plačnega sistema, vendar se nič od tega ni zgodilo. Še celo več, pri zdravstveni reformi, recimo, so obljubili, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa so ga na koncu celo spremenili v obvezno in ga prenesli na ZZZS. Samo še dodatni prispevek so s tem naložili državljanom.
Kandidatka za ministrico za zdravje si želi, da bi bilo po koncu njenega mandata v zdravstvu vsaj malo boljše. Kaj je po vašem tisti minimum, ki ga je treba v zdravstvu narediti, da ne bo še slabše?
Velik problem je že to, da toliko časa nimamo zdravstvenega ministra. To je nesprejemljivo, glede na to, da se zdravstveni sistem sesuva, da imamo velike težave s kadri, predolgimi čakalnimi vrstami, pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Strokovnjaki pravijo, da sta za pomanjkanje zdravstvenega kadra zlasti dva razloga: prvi je, da v zadnjih desetih letih nismo uspeli privabiti mladih novih kadrov, drugi pa, da nismo uspeli ustvariti okolja z dobrimi delovnimi pogoji.
Tisti, ki so kritični do vaše stranke, bodo od tem rekli, da bi to lahko uredili takrat, ko ste bili v vladi.
Največji problem je v tem, da se odgovornost v naši državi vedno razprši, da je odgovornost kolektivna in ne posameznikova. Tako ne moreš od nikogar terjati odgovora, zakaj nečesa ni uredil. Strinjam se, da težave niso nastale čez noč. Odgovorne so vse vlade do sedaj, vendar pa je v zadnjem času problem nenormalno eskaliral, zato opozarjam, da je treba nujno nekaj narediti in da potrebujemo ministra, ki bo imel pred očmi človeka in njegove potrebe, hkrati pa bo tudi menedžer, ki bo znal poskrbeti, da stvari tečejo.
Na začetku ste omenili ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Tudi spremembe zakona o verski svobodi bi lahko razumeli kot ideološko motivirane. Kako vi gledate na to?
Preveč se polariziramo, preveč smo razpeti med eno in drugo skrajnostjo, vmes pa je veliko ljudi, ki si želijo zgolj normalno državo, v kateri bi lahko svobodno dihali, udejanjali svoje potenciale in bili dobro plačani za delo, ki ga dobro opravijo. Temu bi se morali posvečati, ne pa ideološkim razprtijam. Seveda je potrebno na svoje mesto postaviti stvari, ki so vezane na osnovne civilizacijske norme, in za to se ves čas zavzemam. Menim pa, da naša politika kot celota ne bi smela delovati na ideološkosti in ločevanju, ampak na dialogu in povezovanju.
Je koalicija s spremembami zakona o verski svobodi delovala razdiralno in nedialoško?
To, da je vlada odprla zakon o verski svobodi, ob tem, da imamo visoko inflacijo, da se višajo cene energentov in da si nekateri ljudje ne morejo privoščiti osnovnih življenjskih potrebščin, kaže, da vlada nima jasnih prioritet. Predvsem pa to pomeni, da ne ve, kaj je namen verskih skupnosti in kaj te sploh počnejo. Ob poplavah je prav Karitas, ki je del ene od verskih skupnosti, darovala prva sredstva tistim, ki so pomoč najbolj potrebovali, pa tudi sicer verske skupnosti pomagajo ljudem na številnih področjih. Ta vlada na eni strani določene nevladne organizacije povzdiguje in jim namenja dodatna sredstva, na drugi pa verske skupnosti degradira in jim celo jemlje status družbeno koristne organizacije, kar je nedopustno.
Kaj menite o odzivu predsednice republike Nataše Pirc Musar na dogodek, ko so zagovornice splava potrgale zastavice organizacije, ki splavu nasprotuje?
Življenje je sveto in tudi v ustavi imamo zapisano nedotakljivost človekovega življenja. Tudi svoboda govora je ustavna kategorija, vsak lahko izrazi svoje mnenje. Moram pohvaliti, da se je predsednica države odzvala in jasno podala svoje stališče.
Ko smo pri predsednici države: kako ocenjujete njeno delo? Seveda vas to sprašujem, ker ste v predsedniški kampanji zelo odkrito podpirali njenega protikandidata Anžeta Logarja.
Gospa predsednica Nataša Pirc Musar pred tem ni bila političarka, je pa zelo močno izražala politična stališča. Mislim, da moramo še malo počakati, da bi videli, kako se bo izkazala pri opravljanju predsedniške funkcije. Zaenkrat se mi zdi, da bi se mogoče lahko pri nekaterih temah modro zadržala, pri nekaterih pa mogoče malo bolj povzdignila svoj glas.
Kako tečejo stvari v Platformi sodelovanja, ki jo je po volitvah ustanovil Anže Logar in katere članica ste?
“Dobro.” (smeh)
Rečeno je bilo, da bo ta organizacija jeseni prešla v drugo fazo delovanja. Se je ta faza že začela in kakšna bo?
V Platformi sodelovanja smo posamezniki različnih poklicev, pogledov, razmišljanj, tudi različnih političnih prepričanj, imamo pa jasno skupno željo, da naredimo nekaj dobrega za Slovenijo in odpremo tiste teme, ki jih mogoče politika pušča v ozadju. V torek, smo imeli prvo okroglo mizo na temo razvoja Slovenije. Pogovarjali smo se o tem, kje smo, kam želimo in kaj bi morali storiti, da bi uresničili svoje ambicije in potenciale. V tem trenutku je torej Platforma neka skupnost, ki lahko širše pogleda na težave in gre globlje v stvari kot morebiti določena politična stranka. Pridruži se ji lahko vsak, ki je zavezan spoštljivemu dialogu in razume, da je pot v več prav sodelovanje v raznolikosti.
Ima Platforma sodelovanja ambicijo postati politična stranka?
Zaenkrat smo društvo. Odpirali bomo relevantne teme, ki so pomembne za ta prostor. Naslednja bo meni še bolj pisana na kožo in sem tudi zelo vpeta vanjo. Gre za področje duševnega zdravja, pri čemer bomo odprli tudi temo družbenih omrežij, ki še posebej vplivajo na mlajšo generacijo. To je velik izziv, s katerim se politika ne ukvarja in nanj nima odgovora. Platforma sodelovanja je izjemna priložnost za odpiranje teh tem in za njihovo posredovanje političnemu prostoru.
Kako vaši kolegi v poslanski skupini sprejemajo dejstvo, da sta dva njihova poslanca še v neki drugi platformi? Te teme bi lahko odpirali tudi znotraj stranke.
Kot predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti te teme odpiram. Članstvo v društvu in stranki se ne izključujeta. Poslanski kolegi se zavedajo, da družbeni prostor potrebuje širino in večjo poglobljenost pri nekaterih temah. Sicer pa ostajam ponosna desnosredinska političarka. Moje vrednote ostajajo enake. Že vso svojo politično kariero slonim zlasti na treh: pravičnosti, načelnosti in dostojanstvu. Pravičnost pomeni, da imaš distanco do stvari in nanje pogledaš s širše perspektive. Načelnost pomeni, da ohraniš hrbtenico tudi takrat, ko drugi povesijo pogled. Dostojanstvo pa, da zagotavljaš dostojanstvo vsakega v razpravah ne glede na to, iz katere politične opcije je. Te tri vrednote so pri meni vodilne in iskreno mislim, da se lahko najbolje realizirajo prav v Platformi sodelovanja.
Pogosto se zdi, da opozicijski stranki SDS in NSi nista na isti valovni dolžini in da napadata druga drugo ...
No, jaz ne napadam nikogar.
Ne vi, govorim o poslanskih skupinah.
Odnosi niso najboljši, osebno bi si želela, da bi bili boljši.
Kje je vzrok, da niso najboljši?
Vsi bi morali stremeti k temu, da bi bilo več sodelovanja; ne samo med opozicijskimi strankami, ampak tudi sicer med strankami v parlamentu, ko gre za ključne zadeve. Mislim, da imajo ljudje - to opažam, tudi ko hodim po terenu - dovolj prepirov in bi raje videli, da gremo iz obtoževanja v dialog in iz neke vrste ujetosti v odprtost in širino. To bi moral biti smisel in temelj politike.
Bi bila opozicija, če bi bila bolj usklajena, tudi bolj učinkovita, ko opozarja koalicijo na kakšne nedomišljenosti?
Na nekaterih točkah zagotovo.
Kot vem, živite v Ljubljani. Kako ostajate vpeti v lokalno okolje, kjer ste bili izvoljeni?
Veliko sem na relaciji Vipava - Ljubljana, seveda sem med tednom zaradi dela v Državnem zboru največ v Ljubljani, ves čas pa sodelujem z občinama Ajdovščina in Vipava, z okrajem in ljudmi. Smo v stikih in odzovem se vedno, ko kaj potrebujejo. Zlasti Ajdovščina se izjemno hitro razvija. Tam imamo visoko tehnološka podjetja z visoko dodano vrednostjo. Občina je lahko zgled vsem ostalim.
Pomembna tema za severni del Primorske bo glasovanje o zakonu, ki izenačuje dovoljene izpuste za sežigalnice in sosežigalnice. Kako se boste opredelili do tega zakona?
Vedno sem ravnala v korist ljudi, v korist njihovega zdravja in okolja. Zaenkrat ne vidim težav pri tem, da se normative sosežigalnic izenači s tistimi, ki veljajo za sežigalnice.
Rada bi odprla še temo o RTV Slovenija, kjer posege trenutnega vodstva nekateri opravičujejo z argumentom, da je tudi prejšnje vodstvo prekomerno posegalo. Kaj je bilo narobe prej in kaj je zdaj?
Ko gledam širše na medijski prostor, je pri nas največji problem to, da se pod krinko objektivnosti dela neko politično agendo. S tem seveda ni nič narobe, če se medij deklarira kot desni ali levi, če pa pod krinko objektivnosti deluje v korist zgolj določene politične opcije, pa je to zavajanje ljudi. Mislim, da imamo s tem v Sloveniji precejšen problem. Kar se tiče RTV Slovenija, pa njeno delovanje ureja poseben zakon. Je ustanova posebnega pomena, ki mora biti pluralna, imeti čim širši diapazon različnih mnenj, pogledov, predvajati raznolike vsebine. Skratka, RTV Slovenija bi morala biti nekakšna platforma sodelovanja.
Pa je to bila, ko so na vodstvena mesta v upravo in na uredništva prihajali ljudje, ki so bili pred tem zaposleni v vaši stranki oziroma na vladi, ko jo je vodil Janez Janša?
V to se ne bom poglabljala, ker teh kadrovskih zadev ne poznam in sem seznanjena z njimi le iz medijev. Lahko pa rečem, da je težko delovati v okolju, ki je podvrženo pritiskom. Ni pomembno, ali prihajajo pritiski s strani vodstva, ali zaposleni vršijo pritiske med seboj, ali zaposleni pritiskajo na vodstvo. Glede na to, da sem bila nekaj let na RTV Slovenija, do nje gojim odnos. Vem, da je tam veliko kvalitetnih in profesionalnih novinarjev ter da dogajanje, ki ga spremljamo že precej časa, meče slabo luč tudi nanje. V vseh ustanovah, ne samo na RTV, je treba vzpostavljati dobre odnose.
