Kot je dejal Iztok Prezelj, dekan fakultete za družbene vede v Ljubljani, je Slovenija še kako vpeta v dogajanje po svetu. Zadnji teroristični napad v Izraelu, ki ga ocenjuje kot najhujše dejanje teroristov po dogodkih v New Yorku leta 2001, pa podnebne spremembe ali epidemija covida, vse to zahteva hitre odzive, ki pa jih ni brez ustrezno usposobljenih ljudi. Teh pri nas na vseh ravneh primanjkuje. »Brez dovolj kadrov ni učinkovitosti, zato moramo veliko vlagati v izobraževanje in delovne pogoje, če bomo želeli mlade privabiti v službe, ki so nujne za delovanje naše družbe. Prva naloga vseh teh služb sta varnost in zdravje državljanov, a kot vemo, so kadri po eni strani bogastvo, po drugi strani pa najšibkejša točka vsakega varnostnega sistema,« je povedal Igor Bernik s fakultete za varnostne vede v Mariboru.
Ukrepati je treba, kadar je mir
Obrambni minister Marjan Šarec se zaveda, da je varnostni sistem države nujno potreben za njeno normalno delovanje in da moramo graditi na človeku, ne na umetni inteligenci. »Konflikt v Ukrajini ali zdaj v Izraelu se nas še kako tiče, svet je globalna vas in mi smo del tega. Če dodamo še migracije, razmere na zahodnem Balkanu in še kje, vidimo, da bi bili naivni, če bi verjeli, da je to nekaj novega. Dolgo smo živeli v miru, a tega je žal konec.« Dodal je, da se mnogi sprašujejo, zakaj so službe v Izraelu, ki naj bi bile med najboljšimi, povsem zaspale, in da je treba v obrambo vlagati, kadar je mir. »Tudi streho hiše se prekrije, ko sije sonce, gasilci pa morajo opremo nabaviti, ko ne gori. Ko poči, je prepozno. A tisti, ki se sprašujejo, ali vse to sploh potrebujemo, se v primeru težav prvi začnejo spraševati, zakaj so službe zatajile. Ne smemo podlegati javnemu mnenju, ki je tudi del propagandne vojne, delitev naroda pa je med najbolj nevarnimi pojavi. Varnost ne sme biti del politizacije, odgovornost vseh je, da ne zaspimo.« Kajti brez nacionalne varnosti, po njegovo, ne pomagajo nobena znanost, kultura, šport, ker tega ne bi imeli kje imeti. Zato zadovoljen ugotavlja, da bodo v letošnjih taborih za mlade, kjer jim želijo predstaviti delovanje vojske, presegli število 700 udeležencev. »Ne samo tehnika, na prvem mestu so vrednote. Komu pripadamo in komu služimo. Slovenska vojska bo vedno služila Sloveniji,« je še povedal Šarec.
Notranji minister Boštjan Poklukar pa je poudaril, da si je policija med glavnimi cilji zadala urejanje nelegalnih migracij in tudi korupcije, ter hkrati pohvalil vse službe, od prve do zadnje, za odziv ob zadnjih poplavah.
Kadri so velik problem
A vse se začne in konča pri kadrih in tu je Slovenija podhranjena, tudi zaradi javnega mnenja, nekakšnega prepričanja, da vse te službe, od vojske do policije, gasilcev, civilne zaščite, niti niso potrebne. V slovenskem varnostnem sistemu trenutno deluje okoli 22.000 pripadnikov, policija pa ima 8254 zaposlenih. Suzana Rudež z GPU pravi, da je med temi 5622 uniformiranih policistov; zaposlenih v policiji na vseh ravneh skupno pa je v primerjavi z letom 2007 za okoli 1400 manj.
Podobno pravi Emanuel Banutai iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Pravosodna policija ima okoli 900 zaposlenih, stalno pa iščejo še vsaj 200 delavcev. »A bolj kot številka nas skrbi starost delavcev; pri nas je povprečna starost 45 let, imamo pa vse več nadurnega dela,« dodaja.
Branko Slak iz zbornice za razvoj zasebnega varovanja je navedel celo višje številke; potrebujejo 1000 ljudi, da bi zadostili vsemu povpraševanju.
V vojski, policiji in civilni zaščiti vse starejši
Boštjan Pavlin in Bernarda Volčanjk z ministrstva za obrambo oziroma iz vojske pa poudarjata, da se upad vpisa v vojsko počasi ustavlja. Največ jih dejansko vojsko zapusti v starosti 31 ali 32 let, kar je najbolj skrb vzbujajoče, od skoraj 60.200 vojakov pa je 17 odstotkov žensk. »Na leto bi potrebovali vsaj 450 novih vojakov, če bi želeli izpolniti vse načrte,« pravi BernardaVolčanjk.
Kadrovsko zelo podhranjeni so tudi v upravi za zaščito in reševanje. Leon Behin je povedal, da se večina ljudi zave, kako zelo potrebujemo to službo, šele ko se dogajajo nesreče. Dejansko imajo zaposlenih le 309 delavcev, a jih del dela še pri drugih projektih, od klicnega centra do treh centrov za izobraževanje, tako da na koncu ostane nekaj deset ljudi, ki morajo tako rekoč sami omogočati celotno službo. Sicer imajo pod svojim okriljem okoli 70.000 pripadnikov, ki so seveda prostovoljci, a jih kar 29.000 deluje že več kot deset let. »Starost je tudi pri nas problem, povprečje je 50 let, v centrih za obveščanje celo 54 let. A ker smo obravnavani le kot običajni javni uslužbenci, smo na enakem nivoju kot kakšna referentka na občini, za veliko ljudi nismo zanimivi,« še pravi Behin.
