Počasi, a zanesljivo se bliža začetek nove kurilne sezone, zato pristojni deležniki opozorjajo na pravilno uporabo naprav, saj s tem, predvsem v hladnejšem času vplivamo na znižanje onesnaženosti zunanjega zraka in posledično na svoje zdravje in zdravje bližnjih.
Pozimi smo v Sloveniji med drugim preobremenjeni z emisijami iz malih kurilnih naprav, ki so eden pomembnejših virov onesnaženja zraka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte.
Po njenih besedah smo se v preteklosti soočali s povečanimi koncentracijami delcev PM10 in imeli tudi sedem območij s presežnimi vrednostmi teh delcev, v katerih so se posledično izvajali ukrepi za izboljšanje razmer, ki so imeli pozitivne učinke.
Da je v zadnjih letih opažen trend zmanjšanja onesnaženosti z delci PM10, je potrdila tudi Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje, a v isti sapi dodala, da rezultati spremljanja kakovosti zraka, ki poteka na 23 merilnih mestih, večinoma lociranih v urbanem okolju, kažejo, da v času kurilne sezone in v neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerijo ravni, ki so zdravju škodljive.
V lanskem letu je bilo po njenih besedah največ preseganj dnevnih vrednosti izmerjenih v januarju, med največjimi viri za onesnaženje pa je izpostavila promet in individualna kurišča. "V hladnješi polovici leta, ko so izmerjene največje ravni delcev PM10, se največ poveča prispevek ravni iz individualnih kurišč na trda goriva," je pojasnila.
Podobno sliko pa kažejo tudi letni izpusti omenjenih delcev na državni ravni, kjer je glavni vir izgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju predvsem na račun uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah, je povedala Koleša. "Mala kurišča so v letu 2021 na nivoju države prispevala kar 53 odstotkov skupnih izpustov delcev PM10," je še podčrtala predstavnica Arsa.
Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, pod okrilje katere spadajo večje dimnikarske družbe v državi, pa je pred začetkom kurilne sezone opozoril na pomembnost ustreznosti malih kurilnih naprav. Med obveznostmi uporabnikov je, da vgrajujejo ustrezne naprave, ki jih morajo prijaviti dimnikarski službi, ta pa mora opraviti pregled naprave in preveriti njeno skladnost s predpisi, je nanizal Zupanc in dodal, da morajo uporabniki poskrbeti tudi za letne preglede naprave, redno čiščenje in vzdrževanje.
V nasprotnem primeru lahko pride do negativnih posledic, kot so zastrupitve z ogljikovim monoksidom, požari in spuščanje škodljivih emisij v okolje. Prvih dveh primerov v praksi sicer zaznavajo manj, več pa je po Zupančevih besedah tako imenovanega tihega onesnaževanja širše okolice, posledice česar čutimo vsi.
Kot še posebej bistveno pa je izpostavil uporabo primerno suhih drv. "Mokra drva niso ustrezna, pri njih prihaja do nepopolnega zgorevanja, nastaja ogljikov monoksid, na dimniku se odlagajo saje in lahko posledično pride do vžiga teh saj ali dimniškega požara," je navedel.
Opozoril pa je tudi na negativen trend, ki so ga zaznavali že lansko leto v času podražitve energentov, in sicer da se v kurilnih napravah kuri vse, kar gori. "V Sloveniji imamo več tisoč mini sežigalnic odpadkov. Dimnikarji zaznavajo te stvari in opozarjajo. Priča smo tudi veliko pritožb sosedom, ki prijavljajo svoje sosede," je orisal situacije s terena.
O škodljivih posledicah vdihavanja zraka, onesnaženega z delci PM10, pa je spregovorila Majda Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je dejala, je škodljivost teh delcev različna - čim manjši so, tem bolj so škodljivi. "Na delce se lepijo različne toksične snovi v mešanici zraka, z najmanjšimi delci, ki prehajajo v pljuča, pa te snovi vstopajo v kri in cirukulacijo ter se razsejejo po celotnem organizmu," je opozorila.
