Gre za strnjeno naselje novejših hiš. Na tem območju jih je bilo prizadetih preko 300. Občani so se povezali v Civilno iniciativo Ločica – Breg. Složno pričakujejo, da se urgentno uredi nabrežina in struga Savinje v kritičnem predelu Brega pri Polzeli in Ločice ob Savinji.
Opozarjajo na neodzivnost institucij
Opozarjajo tudi da je od poplav minilo že precej časa, imajo pa občutek, da se v Ločici in na Bregu ni storilo nič ali pa zelo malo, v primerjavi z ostalimi občinami. »Preko 300 hiš je bilo prizadetih v poplavah, po zadnjem štetju 315, in zaradi neodzivnosti institucij, ki imajo pristojnosti na podlagi takojšnjih ukrepanj, smo občani ustanovili civilno iniciativo. Skušamo zadeve hitreje prestavit. Predstavniki institucij se niso zganili v tolikšni meri kot bi se lahko. Mi pa vemo, da če bo deževje še enkrat takšno kot je bilo, bomo »plavali« še enkrat, zato je treba ukrepati takoj« pravi predstavnik iniciative Dejan Tamše.
Bojijo se vsakega deževja
»Pretekli torek so si na naše trmaste pobude kritično mesto, kjer se je voda nazadnje razlila, ogledali predstavniki Direkcije za vode (DRSV), NIVO Eko – podjetja ki je koncesionar, predstavniki občine, poveljnik civilne zaščite in tudi mi, predstavniki civilne iniciative. Strinjali smo se, da je treba sanirati del, ki je bil omenjen leta 2013, ko smo občani sami naredili elaborat, kje je ta najnižja točka, ki je nevarna, da voda poplavi. Treba je zadevo popravit, DRSV je odgovoril, da se do konca septembra lahko pričakujejo dokumenti in nove meritve. Po našem mnenju je to skrajni rok, da se začnejo nujna dela. Prvi korak je bil torej storjen in tako hitre akcije želimo še naprej. Torej sčistiti brežino, obvezno padla drevesa, bale, ki še vedno plavajo in so se zagozdile v porečje Savinje, to vse obremenjuje prosti pretok Savinje in potem se dogajajo izlivi, ko pride do povečanja vode. Vsakega deževja se bojimo, sploh zdaj, ko so na brežini ostale posledice poplav. Mulj se useda na dno, brežine so načete, ker je voda šla preko. Precej dela bo potrebnega, da obvarujemo teh 300 hiš. Gledamo sosednje občine. Stroji ropotajo, torej delajo od Polzele naprej, proti Letušu. Opazili smo stroje navzdol po Savinji, v občini Prebold. Torej nekaj se dela. Razen v naši občini ni nikogar. Nobenega bagra, nobene žage. To človeku prekipi. Opozarjali smo tudi na to, da se je neuradno desna stran Savinje, ki bi naj veljala za razlivno področje za nas Polzelane, nenačrtno nasipavala privat. Zahtevamo nadzor in raziskavo nad tem. V naselju je še vedno ogromno mulja, včerajšnje neurjeje pokazalo, da so jaški za vodo še vedno polni mulja, ceste so bile zalite, voda ni odtekala. En kup svari, ki nas skrbijo. Pričakujemo, da nas bo občina obveščala, kako bo komunicirala z vsemi izvajalci, da bo posredovala nujne sklepe, ki so jih sprejeli na sejah, da nas konkretno seznanijo z novostmi, datumi, izvedbami. Da je občina tisti pobudnik, ne da moramo občani preko civilne iniciative delati neke domače naloge namesto njih« je kritičen Tamše.
Župan ustanovitev civilne iniciative podpira
Za komentar smo poklicali tudi polzelskega župana Jožeta Kužnika, ki nam je povedal, da ustanovitev civilne iniciative podpira, kajti samo na tak način upa, da bodo pri pristojnih kaj dosegli, da se zadeva premakne.
»Državni prostorski načrt, ki je bil sprejet že leta 2010, se do lanskega leta ni premaknil z mrtve točke. Lansko leto smo na pobudo treh občin (Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki) podpisali okvirni sporazum, v katerem se je država obvezala, da bo, v kolikor bomo pripravili projektno dokumentacija in pridobili gradbeno dovoljenje, projekt izpeljala in financirala. Zadeve se nevarno ustavljajo. V ponedeljek smo se sestali s predstavniki direkcije in projektanta. Dogovorili smo se, da nadaljujemo projekt, treba pa je povedati, da je ta vodna ujma brežine Savinje spremenila do te mere, da bo potreben ponovni geodetski posnetek in nova hidrološko hidravlična študija, kar pa pomeni, da se vsaj za leto zadeva spet zamakne,« pravi Kužnik.
Zavrača očitke, da se ne dela
»Občinski štab civilne zaščite je izdal odredbo o takojšnji sanaciji nasipov oziroma direkciji za vode, ki je pristojna za to in očiščenje naplavin. Do tega trenutka uradnega odziva niti s strani koncesionarja niti direktive še nismo dobili. Neuradno pa smo dobili, da so vse sile usmerjene v tista področja, ki so bila bolj prizadeta, kar je do določene mere tudi razumljivo. Ne drži, da je bila občina oz. štab civilne zaščite pasiven. Takoj smo poklicali projektanta, ki je prišel na teren in pripravil kratek opis tistih najnujnejših sanacijskih del, ki jih je potrebno izvest v prvi fazi. Čakamo na odziv direkcije. V ponedeljek smo župani Spodnje Savinjske doline sklicali sestanek z ministrom Brežanom in direktorico direkcije za vode, ki bo v Preboldu. Da povemo, da je zadeva resna, nasipi so poškodovani in ob večjem deževju, bi lahko voda spet ogrožala naša naselja. Tega ne bomo dovolili. Občane smo redno preko občinske spletne strani, socialnih omrežij obveščali. Odvečni mulj se odvaža na avtopoligon v Ločico, kasneje bomo to območje v celoti prečistili. Morda je bila komunikacija kdaj pomanjkljiva, obljubim, da se bomo na tem segmentu bolj potrudili oz. ga nadgradili in dopolnili,« dodaja.
Nelegalnega nasipa v Braslovčah ni
»S tem so me seznanili nekateri občani na izredni seji občinskega sveta. Temeljito sem se pozanimal o tem. S strani župana občine Braslovče in tudi s strani direkcije sem prejel zanikanje te trditve. Torej tak črno zgrajen nasip ne obstaja. Temu verjamem. Zadevo sem si šel sam pogledat. Je pa tudi desna brežine Savinje bolj poškodovana, kot naš nasip na levi strani in ne vem, kje bi črno zgrajen nasip lahko bil. Savinja se je razlila tam kjer se je lahko in ob takem vodostaju se ne da nič pomagat.«
Je projekt odvajanja meteornih vod v planu?
»Dejstvo je, da meteorni kanal ni bil zgrajen v celoti (l. 1994). Del meteornih vod je speljanih v fekalno kanalizacijo in v tem trenutku je ta prečiščena. Sestanek smo imeli danes zjutraj na to temo. Na JKP Žalec so nam zagotovili, da je fekalna kanalizacija očiščena, da je del meteorne kanalizacije speljan tja. V tem delu je pretežno s ponikovalnimi polji rešena meteorna kanalizacija. Polja pa so vsa zamuljena. In v tem trenutku meteorna kanalizacija ne funkcionira. Vse ekipe so sicer na terenu, čistijo jaške ampak se zavedamo, da samo čiščenje jaškov ne bo dovolj, da bomo zagotovili normalno ponikanje meteornih vod. Potrebno bo zgradit ali vsaj sanirat ta ponikovalna polja, ki zdaj obstajajo.«
Območje Ločice in Brega pri Polzeli nikoli ni bilo poplavno območje
Župan pravi, da je v bodoče treba razmišljati, kje se bodo postavljala naselja. Obenem pa jasno poudarja, da omenjeno področje Ločica ob Savinji in del Brega pri Polzeli nikoli ni bilo poplavno območje, zato je občina sprejemala zazidalne načrte in ljudje so lahki pridobili gradbeno dovoljenje. Dodaja tudi, da je bila poplavljena avtocesta (AC) v Ločici (izvoz Šempeter, Polzela). »Na tem delu je AC projektirana 35 cm nad stoletnimi vodami in ob dejstvu, da je bila AC zdaj poplavljena več kot 90 cm, je bil nivo vode skoraj 130 cm nad stoletnimi vodami. Gre za primer, ki ga ni bilo mogoče predvideti. Na potezi je direkcija za vode, da določi nove nivoje. Do tega trenutka pa to ni bilo poplavno območje, ljudje so lahko normalno gradili. Kako bo vnaprej, ne upam napovedovati. Treba pa je biti res previden kaj se bo dovolilo in kaj ne, ne moremo si namreč privoščiti, da bodo naši ljudje vedno trepetali kako močno dežuje in ali bomo poplavljeni« zaključuje Kužnik.
