Rezultati analiz mulja, ki jih je vodila Agencija RS za okolje (Arso) bodo znani v začetku septembra, predvidoma prihodnji teden, je bilo zamišljeno še danes zjutraj. Ker so se na družbenih omrežjih včeraj pojavili rezultati analize vzorcev tal z območja ob reki Meži v Prevaljah, so pri Arsu najverjetneje pohiteli in so rezultate predstavili že danes.
Vzorce so vzeli na 11 mestih od Črne na Koroškem do Dravograda. Takšni rezultati so za Mežiško dolino, ki je zgodovinsko obremenjena s težko industrijo, pričakovani. Vrednosti cinka, svinca in kadmija »so res visoke«, je dejala Janja Turšič iz Arsa, zlasti vrednosti svinca so povsod dosegle kritične vrednosti. Rezultate pa je treba primerjati z rezultati iz preteklosti, in že prej so bili na določenih mestih ob Meži zelo visoki, krepko čez kritične vrednosti. »Zavedati se je potrebno, da je v zgornji Mežiški dolini industrija povezana z rudarjenjem, topilništvo, metalurgijo, obstaja že več kot 300 let in to ima nek vpliv na okolje, ki se odraža v sedimentu v Meži in tleh, ki so na tem območju, predvsem ob reki Meži,« je postavila zadeve v historični kontekst Janja Turšič.
»Rezultati niso presenečenje«, je uvodoma ponovil strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen. »Mi smo pred več kot 20 leti opravili raziskavo o vplivu okolja na zdravje prebivalstva in ugotovili, da je ta vpliv znaten, še posebej pri otrocih.« In sicer, iz več razlogov, eden od glavnih je ta, da gre pri majhnih otrocih za razvijajoči se organizem, ki je v tej fazi razvoja še posebej občutljiv, kajti nima možnosti, da bi izločil večje vsebnosti svinca, je pojasnil Eržen.
»Takrat smo ugotovili dramatične razmere, vsebnost svinca pri 80 odstotkih otrok, ki so sodelovali v preiskavi, presežena, v nekaterih primerih tudi zelo visoka,« je dejal. Potem je bil sprejet program sanacije zgornje Mežiške doline. V 15 letih so dosegli bistveno izboljšanje. »Vpliv na zdravje otrok se je drastično zmanjšal,« je dejal Eržen in nadaljeval, da je potrebno tak pristop ubrati tudi v prihodnje. »Žal je Meža ob tej poplavi veliko teh ukrepov odnesla,« je ob tem poudaril.
»Prizadevamo si in aktivnosti že tečejo, da bi s takim programom nadaljevali, v okviru sanacij razmer po poplavah. Pričakujemo, da bodo prebivalci sčasoma bistveno manj ogroženi, kot so v tem trenutku,« je dejal. In še: »Pričakujemo, da se bodo ukrepi, ki jih bomo izvajali v prihodnje, odvijali precej hitreje kot v zadnjih 15 letih.«
Nikar šariti po mulju
Pri Nijz so prebivalce že takoj po poplavah opozorili na pomembnost zaščite rok, ki si jih je treba po opravljenem delu temeljito umiti. Večji problem kot zaužitje svinca, ki ga telo v večji meri prebavi in izloči, je prašenje, ki ga ljudje vdihavajo, zato so prebivalcem svetovali mokrenje površin in zapiranje oken, poroča STA. Navodila za samozaščitno obnašanje, da ne bi prišlo do pretiranega vnosa svinca v telo, so zbrali na spletni strani NIJZ, nanašajo pa se tako na prehrano, osebno higieno in čiščenje prostorov. »Predvidevamo, da se ljudje ne bodo zadrževali ob reki in šarili po mulju. Če bi dovolili, da bi se otroci igrali ob mulju, bi tvegali povečan vnos teh elementov,« je še poudaril Eržen. Posledice za zdravje se pokažejo ob dolgotrajni izpostavljenosti povečanemu vnosu težkih kovin, je izpostavil. Glede pridelkov je Eržen povzel stališče kmetijskega inštituta, naj se vsi tisti pridelki, ki so bili poplavljeni, zavržejo.
