V Sloveniji so na delu že desetletja, pri čemer so vodniki reševalnih psov prostovoljci, a je to zanje več kot samo prostočasna dejavnost, ampak način življenja, je poudarila vodnica Katja Skulj. V akcijo pa običajno stopijo, ko jih na pomoč pokliče policija. Letos so tako pri iskanju pogrešanih pomagali že 33-krat, je pojasnila predsednica komisije za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije Katja Skulj.
"Ena izmed bolj obsežnih je bila zdaj zadnja iskalna akcija v Kopru, kjer se je enega fanta iskalo kar nekaj dni, poleg vodnikov, ki so razporejeni v enoto v Kopru, (...) smo sodelovali tudi vodniki iz ljubljanske regije. Zdaj čisto nazadnje pa je bila res po poplavah v bližini Kamnika, kjer se je iskalo pogrešano osebo," je nekaj zadnjih posredovanj opisala Skulj.
Lani in predlani so sodelovali na 52 iskalnih akcijah, kar je v povprečju ena iskalna akcija tedensko.
Blato zalilo skupino rudarjev
Mineva pa letos 40 let od prve resnične reševalne akcije v Sloveniji, v kateri je sodeloval pes. V rudniku Hrastnik se je 23. oktobra 1983 zgodila nesreča, v kateri je blato zalilo skupino rudarjev. Vodnica reševalnega psa Simona Volaj je s svojo psico Ajšo po enournem napornem spustu na globino 450 metrov uspešno zaključila akcijo, saj je psička nakazala truplo pogrešanega rudarja pod dvometrskim nanosom blata, je pojasnila Skulj.
Slovenski vodniki in psi pa zelo dobro sodelujejo tudi z enotami v tujini. Sodelujejo tako na vajah kot izpitih, večkrat so pomagali tudi pri iskanju pogrešanih. Med drugim so se leta 2009 pridružili iskanju pogrešanih po potresu na indonezijskem otoku Sumatra, nazadnje pa so februarja letos odšli na pomoč po katastrofalnem potresu na jugu Turčije.
Običajno najmanj dve leti
V Sloveniji vodniki reševalnih psov delujejo v okviru Kinološke zveze Slovenije (KZS) in Zveze vodnikov reševalnih psov. V okviru KZS je trenutno aktivnih 205 vodnikov z 240 psi.
Pari so sicer na različnih stopnjah šolanja. Običajno traja najmanj dve leti, da pes opravi vse potrebne treninge, urjenja in izpite, da se lahko udeleži svoje prve prave akcije. Mora pa svoj del izobraževanj in izpitov pred prvo intervencijo opraviti tudi vodnik reševalnega psa.
Pes mora biti psihično stabilen
Čeprav ni odvisno od pasme, ali lahko pes postane del reševalne enote, pa je odvisno od drugih dejavnikov. Po oceni Skulj so primerni vsi srednje veliki psi, ne glede na pasmo, večji in težji psi namreč niso najbolj primerni za delo na ruševinah. Zelo pomembno je, da pes ni agresiven do psov in ljudi, da ne preganja divjadi, da ga ne motijo druge živali in da je psihično stabilen. Obenem pes ne sme biti plašen, je dodala.
Kogar bi zanimalo, kako poteka delo z reševalnimi psi, ima danes priložnost doživeti prikaz dela na dogodku Zavetišča Ljubljana. Pri zavetišču ob mednarodnem dnevu psov organizirajo dogodek, na katerem bo med drugim svoje aktivnosti predstavilo Kinološko društvo Ljubljana, pripravili pa so tudi različne demonstracije, od obrambe do agilityja. Možna bo tudi posvojitev živali.
Mednarodni dan psov je sicer neuraden dan, ki pa ga obeležujejo v vse več državah. Na ta dan, ki ga je leta 2004 predlagala ameriška aktivistka za pravice živali Colleen Paige, naj bi se spomnili, da si vsak pes na svetu zasluži dobro življenje. Poleg tega naj bi z njim med ljudmi spodbudili zavedanje, da so posvojeni psi iz zavetišč prav tako čudoviti življenjski sopotniki.
