Hoški župan Marko Soršak je pojasnil, da bodo iz sklada za okrevanje in odpornost prejeli okoli 350.000 evrov, kar je približno polovica vrednosti projekta. Razpis za izbiro izvajalca načrtujejo v septembru, z deli naj bi začeli mesec dni pozneje in jih večinoma zaključili do naslednje jeseni. V sklopu naložbe bodo uredili tematsko in pohodno pot ob prenovljenem drevoredu, ki bo povezovala Spodnje Hoče, Botanični vrt in grad Hompoš, ob njej pa bodo nastala tri počivališča. Na občini dela načrtujejo v dveh fazah, tako da bodo najprej podrli severno linijo dreves in vzpostavili novo pot, nato bo prišla na vrsto še južna stran.
Skoraj kilometer dolg lipov drevored, najdaljši v Sloveniji, poteka ob cesti iz Spodnjih Hoč proti gradu Hompoš, kjer ima prostore fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Točnega podatka o letu zasaditve ni, gotovo pa je bil zasajen že na prehodu iz 18. v 19. stoletje, saj je to razvidno v Franciscejskem katastru iz leta 1824. Kot vselej ob tovrstnih investicijskih načrtih, so se tudi v tem primeru pojavila vprašanja o potrebnosti podrtja celotnega drevoreda. Skupaj je tukaj nekoč stalo 259 dreves, trenutno jih je še 222, ohranjenih je tudi 29 panjev.
"Zaradi intenzivne obdelave kmetijskih površin in vožnje težke mehanizacije v območju korenin, pa tudi zaradi močnega osončenja južne vrste ter soljenja ceste so številna drevesa v slabem stanju ali pa so okužena s pol parazitom belo omelo," je pojasnil župan in dodal, da so glede na razgovore s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in Zavoda za varstvo narave (ZVNRS) po ugotovljenem stanju dreves v drevoredu, je bila s strani stroke in pripravljavcev projekta predlagana odstranitev drevoreda v celoti in nadomestna saditev na novih pozicijah z odmikom meter in pol do dva metra od obstoječe ceste.
Arboristka predlagala odstranitev le 35 dreves
Strokovno gradivo je za občino pripravila arboristka Tanja Grmovšek, ki pa je za STA zanikala, da bi predlagala odstranitev celotnega drevoreda, pač pa da je gradivu označenih 35 dreves, za katere je priporočena prednostna odstranitev.
Da so marca letos za odstranitev označenih dreves izdali kulturno-varstveno soglasje, so za STA potrdili na ZVKDS, kjer so pojasnili, da so z odstranitvijo soglašali, ker naj bi ta predstavljala nevarnost za okolico. Ob tem so za ureditev tematske in pohodne poti hoški občini marca letos izdali kulturno-varstvene pogoje, ker pa doslej niso prejeli dokumentacije za izdajo kulturno-varstvenega soglasja, mariborska območna enota soglasja za posek vseh dreves ni izdala, so dodali.
Pivolski drevored je zavarovan tudi z mariborskim odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti kot spomenika oblikovane narave.
Dopustili možnost zamenjave vseh dreves
Kot je za STA pojasnil Samo Jenčič iz mariborske enote ZVNRS, se varovanje drevesnih naravnih vrednot in varovanje oblikovane narave, kot so drevoredi ali parki, razlikujeta. Medtem, ko se pri prvih trudijo, da varovani osebek varujejo, dokler je mogoče, se pri drugih varuje njihova pojavnost v krajini, parkovno oblikovanje, fond drevnin, celo parkovna infrastruktura in podobno. "Ko drevored enkrat ostari ali se mu zgodi kaj drugega nezaželenega, imamo dve možnosti. Ena je sprotno nadomeščanje dreves, druga pa zamenjava vseh dreves, a s tem drevored za nekaj časa vsekakor izgubi svojo pojavnost v krajini," priznava Jenčič. Kot je dodal, slabšanje stanja dreves v Pivoli opazujejo in zaznavajo že dlje časa. Že leta 2010 so izdali strokovno mnenje, v katerem so dopustili tudi možnost celovite zamenjave vseh dreves, a takrat do tega ni prišlo.
Potem ko so se na sestanku vseh odgovornih leta 2021 strinjali s predlogom zamenjave celotnega drevoreda, so letos na ZVNRS prejeli vlogo za izdajo strokovnega mnenja, v katerem pa so še posebej poudarili nekatere pogoje, za katere so ocenili, da jih je potrebno upoštevati za dolgoročno uspešno zamenjavo dreves.
