V zadnjih letih so s pomočjo države in z denarjem EU ob Vipavi izvedli več protipoplavnih ukrepov, nekaj jih še načrtujejo. Na hidrološko-hidravlično študijo celotnega porečja pa še čakajo.
V Vipavski dolini se po številnih slabih izkušnjah zavedajo, da reke ne poznajo meja, in zato nestrpno čakajo, da država oziroma direkcija za vode pripravi celovito hidrološko-hidravlično študijo porečja Vipave, z novimi poplavnimi kartami in predvidenimi možnimi ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ob reki Vipavi in njenih pritokih.
»Menda je v zaključni fazi, jeseni naj bi jo imeli na mizi,« se nadeja Mauricij Humar, župan občine Miren - Kostanjevica, ki so jo v minulih letih poplave zelo prizadele, saj njeni kraji ležijo ob spodnjem delu reke Vipave.
Razbremenilni kanal morda ne bo potreben
Študija naj bi med drugim pokazala, ali je smiselno zgraditi prelivni oziroma razbremenilni kanal v spodnjem delu Mirna, s katerim bi rešili večji del poplavnih težav v Orehovljah in večjem delu Mirna.
V državnem načrtu za okrevanje in odpornost je za projekt zagotovljenih pet milijonov evrov. Občina je že začela pripravljati dokumentacijo za gradnjo kanala.
»Pogovarjali smo se tudi z lastnikom zemljišča, z ministrstva pa smo dobili navodilo, naj počakamo na študijo. Če bi bilo dovolj ukrepov gorvodno, verjetno tega kanala v Mirnu ne bi bilo treba zgraditi,« razlaga Humar.
Kot pravi, si želijo, da bi bili ukrepi enakomerno razporejeni po Vipavski dolini. »Treba je zagotoviti tudi razlivna območja, kjer se v primeru visokih voda ta voda zadrži in kontrolirano spušča. S tem bi večino vode, ki prihaja iz Vipave in pritokov v zgornji Vipavski dolini, lahko zadrževali dovolj časa, da ne bi več poplavljalo v naši občini,« pojasnjuje Humar.
Meni, da je opozorilo iz poplavljenih delov Slovenije jasno: »Eno so poplavljena kmetijska zemljišča, drugo pa je, ko pride poplava do hiš in so ogrožena človeška življenja. Upam, da bo skrb primarno usmerjena k zaščiti ljudi in njihovih domov,« poudarja Humar.
V občini Miren - Kostanjevica so sicer v zadnjih letih z državo in denarjem EU izvedli dva večja protipoplavna projekta. Pri Grabcu so ob Vipavi zgradili približno 230 metrov dolg protipoplavni zid, v središču Mirna, v bližini občinske stavbe in novega mosta čez Vipavo, pa so zgradili 190 metrov dolg zid, da bo ščitil enostanovanjsko hišo pred poplavami in cesto pred erozijo.
V ajdovski občini bodo protipoplavno urejali Poslovno cono Batuje
V ajdovski občini so konec leta 2020 na poziv ministrstva za okolje in prostor sestavili seznam enajstih nujnih ukrepov za zaščito pred poplavami. Nanj so med drugim uvrstili protipoplavne ukrepe na reki Vipavi v obrtni coni v Batujah in na Hublju na južni strani mesta, celovito ureditev odvajanja meteornih voda v mestu zaradi hitrih nalivov, prenovo železnega mosta čez Hubelj, dvig ceste Uhanje–Ustje, ureditev zadrževalnikov meteornih voda v stanovanjski soseski SB Ribnik II, struge Lokavščka na območju plazu Stogovci in Grivškega potoka ...
»Med vsemi je bil izbran projekt protipoplavne ureditve v Poslovni coni Batuje, zlasti z vidika izvedljivosti. Občina je ponudila pomoč pri pripravi projektne dokumentacije in sklepanju pogodb z lastniki zemljišč. Projekt izpolnjuje vse pogoje, ki jih nalagajo pravila načrta za okrevanje in odpornost, vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja smo že oddali na upravno enoto,« je povedala direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planinc. Kot so predvideli, bodo za večjo poplavno varnost ob reki Vipavi poskrbeli s kombinacijo visokovodnih nasipov in protipoplavnih zidov, uredili bodo tudi odvajanje zalednih in meteornih voda. Vrednost celotnega projekta ocenjujejo na dva milijona evrov.
Sicer pa so v zadnjih letih z denarjem EU v projektu Grevislin prenovili odsek ceste pri Kasovljah pod Brjami, z direkcijo za vode so uredili strugo Grivškega potoka z novim propustom na cesti IV. Prekomorske v Ajdovščini. »Občina si prizadeva izboljšati protipoplavno varnost tudi na območju ceste z Ustij proti Uhanjam, izdelana je projektna dokumentacija, niso pa še bila pridobljena vsa soglasja lastnikov zemljišč, zato projekt trenutno miruje,« pravi Mojca Remškar Planinc.
Pri večjih projektih so nujni zadrževalniki
Za območja Slejkoti, Bizjaki in Ribnik v vzhodnem delu Ajdovščine so naročili hidrološko študijo, saj želijo urediti odvodnjavanje zalednih padavinskih voda in omogočiti gradnjo novih stanovanjskih objektov. Kot je dodala direktorica, je z občinskim prostorskim načrtom za vsa erozijska in poplavna območja treba pridobiti soglasje oziroma mnenje direkcije za vode. Ta pa lahko zahteva izvedbo različnih strokovnih študij.
»V zadnjem času direkcija na območju Ajdovščine pri vseh večjih projektih zahteva gradnjo zadrževalnikov,« pristavlja direktorica in dodaja še, da so se izvedeni ukrepi izkazali za dobre. »Zato bomo v tej smeri, z roko v roki z vsemi pristojnimi institucijami, delovali tudi v prihodnje.«
Cesto od Renč do Bukovice bodo dvignili
V občini Renče - Vogrsko so v zadnjih treh letih izvedli manjše protipoplavne ukrepe, urejali so struge potokov in hudournikov. Naročili so tudi projektno dokumentacijo za ureditev Bazarščka in Lamovščka. Na območju renških zaselkov Lukežiči in Tureli, ki so jih leta 2020 prizadele poplave, direkcija za vode načrtuje protipoplavni zid na vodotoku iz Oševljeka. Stal naj bi 750.000 evrov.
»Če bo vse v redu, naj bi se dela začela že letos,« pravi župan Tarik Žigon. S petimi milijoni evrov iz državnega načrta za okrevanje pa naj bi v Renčah zgradili protipoplavni zid od starega mostu do potoka Renc ter z nasipom dvignili cesto od Renč do Bukovice in pod njo uredili odvodnike.
V vipavski občini, kjer tudi izvira reka Vipava, se strinjajo, da bo poplavno varnost ob reki Vipavi in njenih pritokih precej lažje načrtovati, ko bo izdelana hidrološko-hidravlična študija za celotno porečje. Dotlej pa so ukrepi usmerjeni predvsem v izboljšanje varnosti v posameznih naseljih, je pojasnil svetovalec za investicije, okolje in prostor Božidar Lavrenčič. V Vipavi, ki od nekdaj živi z reko Vipavo in zaradi številnih izvirov slovi kot slovenske Benetke, bo k temu pripomogla aktualna sanacija rečne struge Vipave in obrežnih zidov od izvirov do glavnega mostu na Goriški cesti ter jeza v Podskali. Naložbo vodi direkcija za vode, stala bo 3,2 milijona evrov.
Direkcija je prevzela tudi izvedbo protipoplavnih ukrepov na hudourniku Bela, s sanacijo struge, obnovo mostov in gradnjo enega ali dveh protipoplavnih nasipov ob cesti med Vipavo in Vrhpoljem. O omenjenih ukrepih se govori že štiri leta, a dela se še niso začela in se, kot so pojasnili na občini, zamikajo v leto 2024.
Občina pa je medtem po sporazumu z direkcijo začela načrtovati ukrepe za krotitev naraslih voda Močilnika, Gacke, Povževke in tudi Vipave. V rešitvah so med drugim predvideli gradnjo visokovodnih nasipov, zadrževalnikov in razbremenilnih kanalov. Koliko bodo stali posegi, še ni znano.
